Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Bistveno je le, ali do umika pride zaradi izpolnitve zahtevka (1. odst. 158. čl. ZPP).
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje.
Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.
(1) Sodišče prve stopnje je s sklepom postopek ustavilo (1. odst. izreka) in toženki naložilo, naj tožnici plača 268,77 EUR njenih pravdnih stroškov z zamudno posledico (2. odst. izreka).
(2) Zoper stroškovni del sklepa se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj stroškovno odločitev spremeni tako, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Navaja, da ni dala povoda za tožbo, tožnica pa je ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka. Le-tega namreč toženka ni mogla izpolniti, saj v spornem stanovanju (ki je solastnina tožnice in B. L.) nikoli ni živela; tja je sicer prihajala na obisk k svojemu partnerju Ž. L., a le občasno in z dovoljenjem. Sodišču prve stopnje še očita, da je brez dokazov verjelo tožničinim zgolj pavšalnim trditvam v zvezi z izpolnitvijo zahtevka.
(3) Odgovor na pritožbo v konkretnem primeru ni predviden (1. odst. 366. čl. ZPP in 7. alineja 2. odst. 366. čl. ZPP), zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
(4) Pritožba je utemeljena.
(5) Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Bistveno je le, ali do umika pride zaradi izpolnitve zahtevka (1. odst. 158. čl. ZPP). Prav to pa je v konkretnem primeru sporno, saj izpolnitve zahtevka toženka ne priznava. Dokaznemu bremenu, ki v zvezi s tem bremeni tožnico, slednja ni zadostila (212. čl. ZPP in 215. čl. ZPP). Izpolnitve zahtevka namreč ni dokazovala substancirano, saj je predlagala zgolj dokaz „s pričami“. Posledično je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeniti tako, da tožnica sama nosi svoje pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje (3.tč. 365. čl. ZPP). Toženka bi lahko zahtevala tudi povrnitev svojih stroškov (tako na prvi kot na drugi stopnji), a tega ni storila (2. čl. ZPP).
(6) Ker odgovor na pritožbo ni bil potreben, stroškov zanj pritožbeno sodišče ni priznalo (155. čl. ZPP).