Jedro

Če delovnega mesta, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ni bilo več, je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dnem dejanske ukinitve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 26. 5. 2009, odločilo, da tožnici preneha delovno razmerje 30. 8. 2009 in naložilo toženi stranki, da tožnici namesto reintegracije izplača 2.651,16 EUR odškodnine. Ugotovilo je, da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi ukinitve delovnega mesta zdravnik z licenco, čeprav je ves čas dejansko opravljala delo, ki bolj ustreza opisu zdravnika specializanta III. Glede na to, in ker je bilo prejšnje delovno mesto ukinjeno, tožnica pa je prejemala plačo zdravnika specializanta III je štelo, da je bila kljub nepodpisanemu aneksu sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specializant III. Presodilo je, da je odpoved nezakonita, ker je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, ki se ni več izvrševala, namesto pogodbe o zaposlitvi, ki je bila dejansko sklenjena.

2. Sodišče druge stopnje je sicer sprejelo dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje in pritožbo tožnice (razen v delu, ki se nanaša na odškodnino namesto reintegracije) zavrnilo, vendar pa je odločitev utemeljilo z drugimi razlogi. Presodilo je, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi odpovedala po poteku šestmesečnega roka od nastanka razloga, saj je delovno mesto zdravnik z licenco ukinila s spremembami in dopolnitvami Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji dne 18. 8. 2008, odpoved pa je bila podana 26. 5. 2009. 3. Zoper pravnomočni del sodbe pravočasno revizijo vlaga tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da potreba po tožničinem delu ni prenehala že z ukinitvijo delovnega mesta zdravnik z licenco z dne 18. 8. 2008, ampak s spremembo pravilnika v maju 2009, ko je tožena stranka spremenila organizacijo zaradi sprejema novega zdravstvenega programa. Zgolj sprememba sistemizacije še ne pomeni tudi nastanka odpovednega razloga, o čemer se je sodna praksa že večkrat izrekla. Opis delovnega mesta zdravnik brez licence je enak opisu delovnega mesta zdravnik/zobozdravnik brez specializacije z licenco in zdravnik specializant III. Sprememba v nazivu, ne da bi prišlo do vsebinske spremembe dela, ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če bi tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi že avgusta 2008, ko se je spremenil le naziv, delo pa je ostalo enako, bi sodišče prav gotovo tudi tako odpoved štelo za nezakonito. Zato predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka.

4. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Revizija sicer pavšalno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je ne konkretizira, zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Po prvi alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik z licenco. Dne 18. 8. 2008 je tožena stranka sprejela Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, ki tega delovnega mesta ne vsebuje več. Sistemizirani pa sta delovni mesti zdravnik specializant III in zdravnik/zobozdravnik brez specializacije. Pravilnik je veljal od 1. 8. 2008. Tožena stranka je s tožnico skušala doseči sporazumno spremembo pogodbe o zaposlitvi tako, da ji je ponudila v podpis aneks k pogodbi o zaposlitvi in sicer za delovno mesto zdravnik specializant III, vendar tožnica aneksa ni podpisala, ker ji niso bili priznani posebni pogoji dela za nujne zadeve. Kljub temu ji je tožena stranka obračunavala in izplačevala plačo v skladu z aneksom.

9. Po šestem odstavku 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi nastal 18. 8. 2008, s spremembo pravilnika, s katerim se je ukinilo delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Revizijsko sodišče s to presojo soglaša, pri čemer izrecno poudarja, da je vezano na dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe.

10. Niti iz izpodbijane sodbe niti iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da je šlo ob ukinitvi delovnega mesta zdravnik z licenco le za spremembo v nazivu delovnega mesta, katerega vsebina naj bi se ne spremenila. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja celo nasprotno: za delovno mesto zdravnik specializant III se zahteva drugačna „izobrazba“ (strokovna usposobljenost), kot za zdravnika z licenco, po izpovedi tožnice pa je tudi vsebina drugačna – delo, ki ga je opravljala, naj bi bolj ustrezalo opisu kasneje formiranega delovnega mesta zdravnik specializant III., kot opisu delovnega mesta zdravnik z licenco. Zato je neutemeljeno revizijsko zavzemanje, da je odpovedni razlog nastal s spremembo organizacije v maju 2009, ko naj bi zaradi spremembe novega zdravstvenega programa tožena stranka ugotovila, da za področje, ki ga je sicer pokrivala v celoti zdravnica specialistka šolske medicine, še ene zdravnice s polnim delovnim časom ne potrebuje več. Tožnica je imela sklenjeno le pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik z licenco, to delovno mesto pa se je ukinilo že 18. 8. 2008. Če delovnega mesta, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ni bilo več, je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dnem dejanske ukinitve. Sodna praksa je v reviziji citiranih in drugih primerih res zavzela stališče, da prenehanje potreb po delu ni nujno vezano na sočasen sprejem novega akta o sistematizaciji delovnih mest. Razlog za odpoved lahko nastane že pred tem, z dnem, ko se delodajalec odloči za ukinitev delovnega mesta oziroma če je že pred sprejemom akta znano, da delo ne bo več potrebno (VIII Ips 115/2009, 82/2007). V spornem primeru že dejstvo, da je tožnica prejemala plačo za drugo delovno mesto kaže na to, da se odpovedana pogodba o zaposlitvi ni več izvrševala in da torej potrebe po delu pod pogoji iz te pogodbe ni bilo več že od 18. 8. 2008. Zato je presoja sodišča druge stopnje o nastanku odpovednega razloga in o prekoračitvi objektivnega roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilna.

11. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

12. Tožnica na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.