Jedro

V primeru tako imenovane spoznavne krize, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov (ocenjenih na podlagi 8. člena ZPP) ne more zanesljivo (s stopnjo prepričanja) ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti njene revizijske stroške v znesku 411,00 EUR.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali vračunanje darila v toženkin zakoniti dedni delež po pokojnem V. R. Ocenilo je, da tožniki niso izkazali, da je pokojni V. R. 15.000,00 EUR, ki jih je dvignil iz različnih osebnih računov, izročil kot darilo toženki (7. in 215. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidentov

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo so tožniki vložili pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbo pritožbenega sodišča razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje. Menijo, da so izkazali, da je bila toženka prejemnica denarja, ki ga je dvignil zapustnik. Oče je o denarju nedvoumno povedal V. R. ml., zato ne drži sklep sodišča, da nobena izmed prič o denarju ni jasno in nedvoumno izvedela od pokojnega. Priča I. R. je pristranska. Nižji sodišči izjav prič nista ovrednotili enakovredno in na način, ki bi ustrezal iskanju materialne resnice. Napačno sta uporabili standard ugotavljanja dejanskega stanja in dokazov nista ovrednotili ter medsebojno primerjali. Sodišči sta v obrazložitvi sodb uporabili floskule, zaradi česar ni mogoče razložiti njune miselne poti. Odločitev je izredno neživljenjska. Pritožbeno sodišče je kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni pojasnilo razlogov svoje odločitve. Tožniki se ne strinjajo z uporabo določbe 215. člena ZPP. Sodišči bi se morali opredeliti, komu verjameta.

Odgovor nasprotne stranke

4. Toženka v odgovoru na revizijo opozarja, da tožniki v reviziji uveljavljajo predvsem očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki na revizijski stopnji sojenja ni dopusten. Meni, da očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni konkretiziran, in predlaga, naj se neutemeljena revizija zavrne.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijski razlogi, ki jih je mogoče razumeti kot vsebinsko opredeljene očitke bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niso utemeljeni. Še več, pri njihovi razčlenitvi se izkaže, da so skoraj vsi po vrsti zgolj izraz nezadovoljstva tožnikov z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče druge stopnje sprejelo kot pravilno, in torej pomenijo le prikrit poskus uveljavljanja zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Na tem mestu velja še pripomniti, da revizijska trditev, da je oče o denarju nedvoumno povedal priči V. R. ml., ne drži (glej razloge na četrti in peti strani sodbe prvostopenjskega sodišča).

8. ZPP ne določa dolžnosti sodišča, da v pravdi ugotovi (ne)obstoj (vseh) pravno relevantnih dejstev. V primeru tako imenovane spoznavne krize, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov (ocenjenih na podlagi 8. člena ZPP) ne more zanesljivo (s stopnjo prepričanja) ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). V konkretni zadevi sta po presoji revizijskega sodišča nižji sodišči navedeno določbo pravilno uporabili in tožnikom nista naložili prevelikega dokaznega bremena. Nihče izmed tožnikov in zaslišanih prič namreč ni osebno prisostvoval pri zatrjevani izročitvi denarja toženki oziroma tega dejstva ni jasno in nedvoumno izvedel od pokojnega. Nasprotujoče si trditve in izpovedbe pravdnih strank, izpovedbe prič in ostali izvedeni dokazi pa ne dajejo dovolj zanesljive podlage, da bi bilo mogoče s stopnjo prepričanja ugotoviti, da je pokojni 15.000,00 EUR kot darilo izročil toženki.

9. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi, ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožnikov na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

10. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Stroški odgovora na revizijo so toženki priznani po odvetniški tarifi za sestavo odgovora na revizijo (600 točk), z upoštevanjem materialnih stroškov (2%), 20% DDV-ja in plačane sodne takse (75,00 EUR).