Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje ter druge stopnje (8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje) pravilen, da nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja, kljub drugačni sodni praksi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje ter druge stopnje (8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje) pravilen, da nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja, kljub drugačni sodni praksi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo nepremičnina (parc. št. 2985/1, k. o. ...), različne premičnine (npr. motorno kolo, osebni avto, pohištvo, športna oprema) in denarni znesek 9.471,79 EUR (I. točka izreka) in da znaša delež tožnice na skupnem premoženju 30 %, delež toženca pa 70 % (II. točka izreka); odločilo je, da je toženec dolžan tožnici plačati 2.841,53 EUR s pripadki (III. točka izreka); zavrnilo je zahtevek, da v skupno premoženje spada denarni znesek 488,75 EUR in da je toženec dolžan tožnici plačati 2.138,73 EUR s pripadki (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženca in sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 2.841,53 EUR. V preostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu.

3. Tožnica in toženec sta bivša zunajzakonska partnerja, in sicer je skupnost trajala od leta 2004 do 2017. Skupnih otrok nimata, imata pa vsaka svoje otroke iz prejšnjega zakona oziroma zveze. Leta 2008 sta z denarjem, ki je bilo toženčevo posebno premoženje, kupila sporno parcelo; na parceli sta zgradila in opremila hišo, v kateri sta živela do razpada skupnosti (in skupaj z njima tožničin sin); v gradnjo hiše je toženec vložil tudi svoje posebno premoženje; pri gradnji je pomagal tožničin oče, gradbeni mojster, ta njegova pomoč pa je bila opredeljena kot darilo tožnici; toženec je pri gradnji pomagal tudi s svojim delom, medtem ko je bila tožničina pomoč pri gradnji minimalna (stregla je delavcem in po končanih delih počistila nekaj prostorov); tožnica je opravljala vsa gospodinjska dela (pranje, kuhanje, čiščenje, pospravljanje itd.), toženec pa je skrbel za okolico hiše in čistil spodnje prostore hiše; oba sta bila zaposlena, vendar je imel toženec v povprečju približno 20 % višje dohodke; toženec je poleg svoje službe občasno pomagal pri delu tožničinemu očetu in s tem dodatno zaslužil. 4. Zoper drugostopenjsko sodbo je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje ter druge stopnje (8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje) pravilen, da nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja, kljub drugačni sodni praksi?

(2) Ali je sodišče podalo pravilni materialnopravni zaključek glede deležev na premoženju upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje?

(3) Ali je sodišče zgrešilo bistveno kršitev postopka, ko je sodišče prve stopnje ter tudi druge stopnje pomanjkljivo in enostransko, to je izrazito v korist ene stranke, to je tožeče stranke, povzelo osrednji del dokazovanja ter je bilo s tem toženi stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).