Jedro

Navajanje revizijskih razlogov samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.

Iz določbe sedmega odstavka 147. člena ZEKom-1 izhaja, da je tržna transakcija primeroma navedena oblika poslovne komunikacije.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, št. 06106-71/2015/5 z dne 25. 8. 2015. Z njo je tožena stranka revidentu naložila, da mora v roku 7 dni od prejema odločbe prenehati s snemanjem in shranjevanjem telefonskih pogovorov, ki ne zagotavljajo dokaza o tržni transakciji ali ki ne pripeljejo do sklenitve, spremembe ali prenehanja določenega poslovnega razmerja, ter o vseh sprejetih ukrepih ob poteku postavljenega roka obvestiti toženo stranko (1. točka izreka), in da mora v roku 7 dni od prejema odločbe nepovratno izbrisati vse hranjene telefonske pogovore, ki ne zagotavljajo dokaza o tržni transakciji ali ki niso pripeljali do sklenitve, spremembe ali prenehanja določenega poslovnega razmerja (2. točka izreka). Odločila je še, da stroški v postopku niso nastali (3. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom upravnega organa ter se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Dodatno obrazloži, da ni dopustno snemanje vseh telefonskih pogovorov in hranjenje njihovih posnetkov, saj take razlage ne potrjuje ne Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1), ne Direktiva 2002/58/ES z dne 12. 7. 2002 (v nadaljevanju Direktiva). Prepovedano je snemanje in shranjevanje vseh telefonskih pogovorov, ki ne zagotavljajo dokaza o tržni transakciji ali ki ne pripeljejo do sklenitve, spremembe ali prenehanja določenega poslovnega razmerja.

3. Revident izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijani upravni akt odpravi, ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov revizijskega postopka oziroma podredno, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v vnovično sojenje. Priglaša tudi stroške postopka.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014).

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, pojasnjenega v prejšnji točki te obrazložitve, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Vprašanja, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, sploh ni navedel. Podaja zgolj razloge za napačno uporabo materialnega prava, ki pa jih je mogoče šteti le kot materialnopravne ugovore (revizijske razloge v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Navajanje revizijskih razlogov samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.

8. Vrhovno sodišče še dodaja, da revident materialnopravne ugovore, ki naj bi izkazovali dovoljenost revizije, gradi na predpostavki, ki ne izhaja iz izpodbijane sodbe. Iz določbe sedmega odstavka 147. člena ZEKom-1 izhaja, da je tržna transakcija primeroma navedena oblika poslovne komunikacije in zato revidentovo stališče, da naj bi sodišče prve stopnje s svojo razlago, da se mora komunikacija nanašati na sklenitev, spremembo ali prenehanje poslovnega razmerja, opredelilo zgolj pojem tržne transakcije, ne drži. Sodišče prve stopnje je s svojo razlago nujno postavilo okvir tudi drugi poslovni komunikaciji, kar izhaja iz obrazložitve, ki je oprta na Poročevalec Državnega zbora, dovoljen rok hrambe podatkov o pridobljeni komunikaciji in uvodne izjave k Direktivi, ki je podlaga navedeni zakonski določbi.

9. Nenazadnje pa stališče revidenta, da bi moral pojem poslovne komunikacije zajemati tudi komunikacijo, ki ustvarja pomembne pravne posledice, ki posegajo v pravice in obveznosti udeležencev pravnih razmerij, predstavlja prav opis spremembe pravnega razmerja. Pravice in obveznosti so vsebina pravnega razmerja, če niso določene, ne gre več za pravno razmerje, torej njihova sprememba nujno pomeni tudi spremembo pravnega razmerja.

10. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je moralo Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).