Jedro

Upoštevajoč, da je odvetnici moralo biti znano, da mati tožnika ne more tožnika zastopati na naroku pred okrožnim sodiščem, da je šlo v družinsko pravni zadevi za postopek odločanja o začasni odredbi, kjer sme priti do preložitve naroka le izjemoma, da sta bila oba naroka razpisana le z uro zamika, ocena sodišč prve in druge stopnje, da bi pooblaščenka morala ravnati skrbneje, ne odstopa od drugih tovrstnih primerov, zaradi česar ni izkazana verjetnost, da je prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije zoper sklep se zavrže. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi odpovedi z dne 7. 4. 2009 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, nato pa je s sklepom z dne 5. 6. 2009 zavrnilo tudi predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo pritožbi tožnika in je potrdilo obe odločitvi sodišča prve stopnje.

2. Zoper takšno odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije in opozarja, da gre za pomembna pravna vprašanja v zvezi z načelom kontradiktornosti, načelom ustnosti in načelom enakosti pravdnih strank. Najprej navaja, da bi moralo sodišče o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločiti na naroku, da pa ni obrazložilo zakaj ga ni opravilo. Višje sodišče pa je sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje potrdilo in je navedlo, da gre za očitno neopravičen razlog in se je strinjalo s sodiščem prve stopnje, da je bila pooblaščenka premalo skrbna in bi morala poskrbeti za nadomeščanje na naroku. Pooblaščenka se s takšno oceno sodišč prve in druge stopnje ne strinja. Opozarja, da se je pozanimala kdaj ima sodnica, ki obravnava družinsko pravno zadevo, za katero je bil razpisan narok ob 10.00 uri, naslednji narok in je ugotovila, da je ta razpisan za 11.00 uro. Poudarja, da je tik pred narokom vložila odgovor na predlog in odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, zaradi česar je utemeljeno pričakovala, da na tem naroku sodnica ne bo izvajala dokazov in bo končan pravočasno. Navaja, da je bilo trajanje naroka v tej pravdni zadevi predvideno od 10.00 do 12.30 ure in bi sodišče lahko počakalo nanjo. Opozarja, da je njegova mati, ki se je naroka udeležila, imela pooblastilo za zastopanje, vendar ga je pozabila predložiti. Meni, da bi jo sodišče k temu moralo pozvati, saj je prava neuka stranka, sodišče druge stopnje pa o tem v izpodbijani odločbi ni zavzelo stališča. Predlagatelj navaja, da iz zapisnika o obravnavi ne izhaja, da je šlo za poravnalni oziroma prvi narok, da pa na narok tudi ni bil pravilno vabljen. Navaja, da mu je bilo vabilo za zaslišanje vročeno preko pooblaščenke, čeprav bi mu moralo biti vročeno neposredno. Predlagatelj opozarja, da je odločitev sodišča v nasprotju tudi s prakso ustavnega sodišča in se sklicuje na odločbo Up-312/03. 3. Predlog za dopustitev revizije zoper sklep ni dovoljen.

4. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden postopku o glavni stvari. V njem se odloča o tem, ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje tako nima lastnosti končnosti, pa čeprav sodišče zaradi zavrnitve predloga postopek konča. Glede na povedano v delu, ki se nanaša na sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlog ni dovoljen in ga je sodišče zavrglo.

5. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo ni utemeljen.

6. Z vidika pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije bi lahko bil pomemben očitek predlagatelja, da bi sodišče prve in druge stopnje morali upoštevati njegov predlog, naj se narok preloži, oziroma, da zato ker je sodišče njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ni mogel uveljavljati svojih pravic v postopku.(1) Vendar Vrhovno sodišče ocenjuje, da upoštevajoč, da je odvetnici morali biti znano, da mati tožnika ne more tožnika zastopati na naroku pred okrožnim sodiščem, da je šlo v družinsko pravni zadevi za postopek odločanja o začasni odredbi, kjer sme priti do preložitve naroka le izjemoma, da sta bila oba naroka razpisana le z uro zamika, ocena sodišč prve in druge stopnje, da bi pooblaščenka morala ravnati skrbneje, ne odstopa od drugih tovrstnih primerov, zaradi česar ni izkazana verjetnost, da je prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Že Ustavno sodišče RS je zavzelo stališče, da ocena sodišč, da bi pooblaščenec glede na okoliščine konkretne zadeve lahko ravnal skrbneje in poskrbel za substitucijo, niso v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic ali s katerokoli drugo človekovo pravico in temeljno svoboščino(2). Očitek, da tožniku vabilo na zaslišanje ni bilo pravilno vročeno, pa bi bil lahko pomemben le, če bi bila zatrjevana kršitev v zvezi z opustitvijo tega dokaza.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP glede sodbe sodišča druge stopnje niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Glej odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-786/2005. Op. št. (2): Glej Odločbo Ustavnega sodišče Republike Slovenije Up-346/2002.