Jedro

Vročitev vabila na narok je opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.

V situaciji, ko je imela odvetnica prvi narok razpisan ob 10 uri, drugega (v obravnavani zadevi) pa le uro kasneje in sta bila ob tem še na različnih lokacijah, je bilo zelo mogoče predvideti, da se obeh narokov ne bo mogla (ali vsaj ne pravočasno) udeležiti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik lastnik stanovanja številka 21, v izmeri 49,99 m2, v 3. nadstropju na naslovu J., pri čemer je lastninsko pravico pridobil na podlagi dogovora sklenjenega med V. B. in M. E., na podlagi katerega je V. B. podpisala prodajno pogodbo z U. T., plačala kupnino za to stanovanje iz sredstev M. E. in bila dolžna po polnoletnosti tožnika nanj prenesti lastninsko pravico, prvotožena stranka pa je na podlagi kupoprodajne pogodbe iz oktobra leta 1993 dolžna tožniku izstaviti listino za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na predmetni nepremičnini. Tožniku je sodišče naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov nasprotne stranke, in sicer tako prvotoženi kot drugotoženi v znesku 428,00 EUR.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sodbo na podlagi odpovedi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in navaja, da vabilo za tožečo stranko ni bilo pravilno izkazano. Tožnik na obravnavo ni bil vabljen, tako tudi ni bil seznanjen s posledicami izostanka in je upravičeno mislil, da lahko njegovo prisotnost nadomesti njegova mati. Ta je na naroku tudi pojasnila razloge, zaradi katerih je pristopila namesto sina, in sodišču predlagala, da počaka pooblaščenko tožnika, ki je bila tedaj prisotna na naroku v drugi zadevi, v kateri pa je sodišče prekoračilo predviden čas obravnavanja. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki. Prvotožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe s stroškovno posledico, drugotožena stranka pa odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožbo zoper sklep vlaga tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in uveljavlja protispisnost zaključka sodišča prve stopnje, da je kot pooblaščenka vedela, da bo sodišče na naroku v zadevi N 144/2009 izvajalo dokaz z zaslišanjem stranke. S tem namreč ni bila seznanjena, niti tega ni trdila, pač pa je bila glede na stanje zadeve prepričana, da bo sodišče narok preložilo. Zato je upravičeno pričakovala, da bo obravnava zaključena pred 11.00 uro in bo na narok v predmetni zadevi lahko pravočasno pristopila. Razdaljo med Tavčarjevo in Slovensko ulico je mogoče prehoditi v 2 minutah in to ne bi mogel biti razlog zamude. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je na narok pristopila mati tožnika in sodišče obvestila o zamudi pooblaščenke ter skušala doseči preložitev. Tožnik na narok tudi ni bil vabljen pravilno, saj vabilo ni bilo vročeno njemu osebno.

Pritožba je bila vročena toženi stranki. Prvotožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa s stroškovno posledico, drugotožena stranka odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožbi nista utemeljeni.

Po 116. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) sodišče na predlog stranke dovoli vrnitev v prejšnje stanje v primeru, ko stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Razlog, ki ga za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja tožnik, ni mogoče šteti kot upravičenega v smislu citiranega zakonskega določila. Odvetništvo je samostojna in neodvisna služba, ki ga opravljajo odvetniki kot poklic (1. člen Zakona o odvetništvu, v nadaljevanju: ZOdv). Pri zastopanju stranke morajo ravnati vestno in skrbno ter po načelih poklicne etike (drugi odstavek 11. člena ZOdv), torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). Kodeks odvetniške poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije pa odvetniku v drugem odstavku 31. člena izrecno nalaga, da mora v primeru, ko je sam zadržan, pravočasno zaprositi za nadomeščanje. Drži sicer, da je sodišče prve stopnje v nasprotju s trditvami pritožnika zaključilo, da je bila pooblaščenka seznanjena z izvedbo dokaznega postopka v drugi zadevi (N 144/2009), vendar pa to za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni pomembno. Pooblaščenka kot odvetnica se v danem primeru in okoliščinah ne more sklicevati na prekoračen čas obravnavanja sodišča in na dejstvo, da ni vedela, da bo sodišče izvajalo dokaze, temveč je računala, da bo narok preložilo. Sodišče je le opravljalo svoje delo oziroma dolžnost, tudi sicer pa je prag predvidljivosti dogodkov, ki utegnejo povzročiti zamudo narokov, za odvetnika postavljen zelo nizko, saj mora računati s številnimi naključji in banalnosti, ki se mu lahko pripetijo (povzeto po Galič, ZPP s komentarjem, 1. knjiga, str. 482). V situaciji, ko je imela odvetnica prvi narok razpisan ob 10.00 uri, drugega (v obravnavani zadevi) pa le uro kasneje in sta bila ob tem še na različnih lokacijah, je bilo zelo mogoče predvideti, da se obeh narokov ne bo mogla (ali vsaj ne pravočasno) udeležiti. Tudi dejstvo, da je mati tožnika smiselno zaprosila za preložitev naroka, v takšnem primeru ne more biti relevantno, toliko manj zato, ker ta niti ni bila stranka postopka niti se ni izkazala s pooblastilom, kot ga za zastopanje pred okrožnim sodiščem zahteva tretji odstavek 87. člena ZPP.

Stališče pritožbe, da osebno vročanje vabila pomeni, da ga mora vselej prejeti stranka sama, je zmotno. Prvi odstavek 142. člena ZPP sicer določa, da mora biti (med drugim) vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo vročeno osebno stranki, vendar iz šestega odstavka istega člena povsem jasno izhaja, da se šteje vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Celo več: zgolj takšna vročitev je v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pravilna (prvi odstavek 137. člena ZPP; prim. tudi Galič in Rijavec, ZPP s komentarjem, 1. knjiga, str. 551-553, 570). Vabilo na narok je bilo vročeno pooblaščenki tudi za stranko (listovna številka 58 spisa), iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 7.4.2009 pa nenazadnje izhaja, da je bil tožnik z vabilom na narok seznanjen. Razlogi, zaradi katerih se je naroka namesto njega udeležila mati, so povsem vsebinske narave (se torej nanašajo na sporni predmet) in ne na okoliščine, ki jih za izostanek z naroka kot opravičljive določa 115. člena ZPP. Povsem jasno pa je tudi, da mati ne bi mogla nadomestiti prisotnosti svojega sina na naroku, razen v kolikor bi se izkazala z ustreznim pooblastilom, kar pa je sodišče pojasnilo že zgoraj.

Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo predlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje, izpolnjeni pa so bili tudi vsi pogoji po prvem odstavku 282. člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je obe pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep in sodbo potrdilo (2. točka 265. člena in 353. člen ZPP).

Pritožnik mora po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam kriti svoje stroške vloženih pritožb, prvotožena stranka pa na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP stroške odgovorov na pritožbo, saj za odločitev v postopku pred sodiščem druge stopnje nista bila potrebna.