Jedro

Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke (A., d. d.), s katero je le-ta zahtevala, da sodišče prve stopnje ugodi njenemu predlogu za obnovo postopka (in ne revidentovemu) in odpravi izpodbijani sklep Agencije, sodišče prve stopnje ni odločilo o revidentovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ampak o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne posega v revidentov pravni položaj. Zato revident ni izkazal pravnega interesa za vložitev revizije.

Izrek

I. Revizija C., d. d., se zavrže. II. Revident C., d. d., sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (družbe A., d. d.) zoper sklep Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju Agencija), št. 38115-39/2008-26 z dne 24. 6. 2010. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da sodišče prve stopnje njenemu predlogu za obnovo postopka ugodi in odpravi izpodbijan sklep Agencije. Z navedenim sklepom je Agencija v 1. točki izreka v ponovljenem postopku zavrgla predloga za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc za UMTS/IMT-2000, končanega z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, št. 657509 z dne 8. 4. 2008 (odločba št. 38115-9/2008-7; v nadaljevanju Odločba ODRF), ki sta ga vložila tožeča stranka in družba C., d. d. (sedaj revident), iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje zaključkom Agencije, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku dodelitve frekvenc v radiofrekvenčnem pasu od 1950 MHz do 1955 MHz in od 2140 MHz do 2145 MHz, ki so bile z odločbo, št. 657509 z dne 8. 4. 2008, dodeljene v uporabo družbi M., d. o. o., saj je že imetnica frekvenc za UMTS v pasu 2100 MHz in do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ni upravičena.

3. Zoper navedeno sodbo revident vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijan sklep Agencije odpravi, podredno pa, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se revizija kot nedovoljena zavrže, podrejeno pa, da se kot neutemeljena zavrne. Vsebinsko pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.

5. Prizadeta stranka M., d. o. o., v odgovoru na revizijo pritrjuje odločitvi Agencije in sodišča prve stopnje. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena v primeru, če jo vloži nekdo, ki nima pravnega interesa. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar revident svojega pravnega položaja, tudi če bi z revizijo uspel, ne more izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.

8. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je: Agencija s sklepom, št. 38115-41/2008-14, 38115-39/2008-18 z dne 19. 5. 2010, postopka v zadevah, št. 38115-39/2008 in št. 38115-41/2008 (torej odločanje o predlogih za obnovo postopka, ki sta ju vložila revident in tožeča stranka), združila v enotno obravnavanje in odločila, da se postopek dalje vodi kot zadeva, št. 38115-39/2008; Agencija z izpodbijanim sklepom, št. 38115-39/2008-26 z dne 24. 6. 2010, zavrgla predloga za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc za UMTS/IMT-2000, končanega z ODRF, št. 657509 z dne 8. 4. 2008, ki sta ju vložila revident in tožeča stranka; sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo I U 1004/2010-25 z dne 18. 10. 2011 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep Agencije z dne 24. 6. 2010; sodišče prve stopnje s sodbo I U 1023/2010-34 z dne 18. 10. 2011 zavrnilo revidentovo tožbo zoper izpodbijani sklep Agencije z dne 24. 6. 2010; revident vložil dve reviziji v zvezi z sklepom Agencije z dne 24. 6. 2010, in sicer: revizijo zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje I U 1004/2010-25 z dne 18. 10. 2011 (zadeva X Ips 26/2012) in revizijo zoper sodbo sodišča prve stopnje I U 1023/2010-34 z dne 18. 10. 2011 (zadeva X Ips 22/2012).

9. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča revident v obravnavani zadevi nima pravnega interesa za vložitev revizije. Revident ni izkazal, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Sodišče prve stopnje je namreč z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke (A., d. d.), s katero je le-ta zahtevala, da sodišče prve stopnje ugodi njenemu predlogu za obnovo postopka (in ne revidentovemu) in odpravi izpodbijan sklep Agencije. Sodišče prve stopnje ni odločilo o revidentovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ampak o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne posega v revidentov pravni položaj. Tudi v primeru če bi sodišče prve stopnje tožbi tožeče stranke ugodilo in odpravilo oziroma spremenilo izpodbijan sklep Agencije o zavrženju predloga za obnovo postopka dodelitve frekvence, ki ga je vložila tožeča stranka, to ne bi imelo učinkov za revidenta in na njegov predlog za obnovo postopka, ampak samo za tožečo stranko. Agencija je sicer z izpodbijanim sklepom po združitvi postopkov res zavrgla oba predloga za obnovo postopka – revidentovega in tožnikovega, vendar pa združitev postopka sama po sebi stranki enega postopka še ne daje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v drugem postopku.

10. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da je sicer o revidentovem predlogu za obnovo postopka odločilo sodišče prve stopnje s sodbo I U 1023/2010-34 z dne 18. 10. 2011, s katero je njegovo tožbo zoper izpodbijan sklep Agencije z dne 24. 6. 2010 zavrnilo. Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo, o kateri je že odločilo Vrhovno sodišče s sodbo in sklepom X Ips 22/2012 z dne 8. 11. 2012, s katero je revidentovi reviziji delno ugodilo ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je revidentovi tožbi delno ugodilo in odpravilo sklep Agencije z dne 24. 6. 2010 v delu, ki se nanaša na zavrženje revidentovega predloga za obnovo postopka in zavrnitev njegovega predloga o povrnitvi stroškov postopka ter ji zadevo vrnilo v ponovni postopek, v preostalem pa revizijo zavrglo. Zato si tudi glede na navedeno revident v obravnavani zadevi svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

12. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).