Jedro

Sporočila sodnice povprečno razumen človek ne more razumeti drugače, kot da bo sodnica toženkino neplačilo polovice predujma upoštevala pri dokazni oceni oziroma pri presoji zadeve, to pa v toženkino škodo. Pojasnilo sodnice v njeni izjavi 31. 1. 2019, da je s tem želela doseči, da bi izvedenec lahko čim prej začel z delom, ne spremeni ničesar, saj postopka ni mogoče pospešiti (11. člen ZPP) s procesnimi kršitvami. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča (ki si mora za to prizadevati ves čas postopka) je potrebno izključiti vsakršno možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se: - izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevi za izločitev okrožne sodnice svetnice ... v zadevi P 344/2017-II ugodi; - izpodbijana delna sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predsednik sodišča prve stopnje (prvega sodišča) je z izpodbijanim sklepom zavrnil toženkino zahtevo za izločitev sodnice v obravnavani zadevi.

2. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo toženi stranki prepovedalo reprodukcijo, distribucijo in/ali uporabo v gospodarske namene vsakega predelanega avtorskega dela (tožnika), ki se nanaša na embalažo oziroma ovojnino za testenine, kot je razvidno iz I. točke sodbe. Kar je tožnik s primarnim ali podredno postavljenim zahtevkom (tožbenim predlogom) zahteval več ali drugače, je zavrnilo (II. točka sodbe). Sklenilo je, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (III. točka sodbe).

3. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi izpodbija tudi sklep predsednika prvega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje pred drugim sodnikom. Navaja, da bi sodnica morala biti izločena. Storjene procesne nepravilnosti ustvarjajo videz arbitrarnosti in pristranskosti sodišča. Toženki ni bila dana možnost sooblikovanja prvotnih vprašanj za izvedenca. Vrhunec pristranskosti sodnice je bila zahteva brez zakonske podlage, da toženka založi polovico predujma za izvedenca. Sodnica jo je večkrat skušala prisiliti k plačilu polovice predujma, nazadnje 22. 1. 2019 v mail-u (katerega vsebino toženka povzema v pritožbi), ki vzbuja očitni videz pristranskosti, s pretnjo o prejudiciranju zadeve. Odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev je napačna. Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da se sodnica v mail-u ni opredelila do te mere, da bi bilo mogoče sklepati, da je že vnaprej izrazila svojo odločitev v zadevi. Njenega zapisa v mail-u 22. 1. 2019 ni mogoče razumeti drugače. Pojasnilo sodnice v izjavi, da naj bi s svojim ravnanjem skušala pospešiti postopek, je napačno. Tekom nadaljnjega postopka se je pokazalo, da bi sodnica morala biti izločena. Dokaze je ocenila v tožnikovo korist. Toženka graja dejanske ugotovitve in materialnopravne zaključke v izpodbijani sodbi.

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, predstavlja izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP. Določba je izraz ustavne pravice do sodnega varstva, ki vključuje pravico stranke, da o njenih pravicah in dolžnostih odloča nepristransko sodišče (prvi odstavek 23. člena Ustave RS). Ne zadošča, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, ampak se mora to odražati tudi navzven. Gre za videz nepristranskosti sojenja, in sicer, kako lahko (tudi) stranke postopka razumejo nepristranskost. Za ohranitev zunanjega videza nepristranskosti sodnika ne smejo biti podane nobene okoliščine, ki bi pri povprečno razumnem posamezniku lahko vzbudile upravičen (objektivno utemeljen) dvom o sodnikovi nepristranskosti.

7. V obravnavanem primeru je sodnica 22. 1. 2019 poslala pravdnima strankama (pooblaščencema) mail, ki se je navezoval na obveznost plačila predujma za izvedbo dokaza z izvedencem. V delu tega sporočila, ki je bil namenjen pooblaščencu toženke, je sodnica zapisala: „... Kot nam je vsem znano, tožene stranke ne morem prisiliti, da plača polovico, lahko pa ocenim, zakaj ni plačala. Saj veste, kako bom ocenila...“). Ta zapis sodnice je treba povezati z njenimi predhodnimi procesnimi dejanji. Dokazovanje določenih tožnikovih trditev z izvedencem je bilo tožnikovo dokazno breme, zato je bil dolžan založiti predujem za stroške izvedbe dokaza (prvi odstavek 153. člena ZPP). Sodnica je pred 22. 1. 2019 strankama večkrat predočila, da bo vsaki naložila plačilo polovice predujma: po neprerekanih trditvah najprej po koncu naroka 4. 4. 2018, nato na naroku 22. 11. 2018 (na njem je sodnica omenila tudi možnost prisilne izterjave sklepa o plačilu predujma za izvedenca (za to v določbah ZPP ni nobene podlage), ko je toženka znova ugovarjala temu, da bi morala plačati polovico predujma); v sklepu z dne 14. 12. 2018 je zapisala, da bo sklep z vprašanji za izvedenca izdan potem, ko bosta stranki po pozivu plačali celotni predujem; v dopisu strankama z dne 15. 1. 2019 pa je sodnica navedla, da bo izdala sklep, da vsaka stranka plača polovico predujma ter ju pozvala, da sporočita, ali rok 30 dni zadošča za to plačilo. Toženka je ves čas utemeljeno zavračala, da bi morala plačati polovico predujma, saj je ta obveznost bremenila zgolj tožnika.

8. Opisano procesno vodstvo sodnice vodi do zaključka, da je bil kršen videz nepristranskosti sojenja. Ravnanje sodnice je navzven utemeljeno vzbudilo dvom o nepristranskosti odločanja sodišča. Z drugimi besedami – njena izjava v sporočilu z dne 22. 1. 2019 je vzpostavila videz pristranskosti, ki je zadosten razlog za njeno izločitev.

9. Toženkini očitki se niso nanašali le na sodničino vodenje postopka, ampak predvsem na to, da je s svojim ravnanjem vzbudila dvom v nepristranskost sodišča. Omenjenega sporočila sodnice povprečno razumen človek ne more razumeti drugače, kot da bo sodnica toženkino neplačilo polovice predujma upoštevala pri dokazni oceni oziroma pri presoji zadeve, to pa v toženkino škodo. Pojasnilo sodnice v njeni izjavi 31. 1. 2019, da je s tem želela doseči, da bi izvedenec lahko čim prej začel z delom, ne spremeni ničesar, saj postopka ni mogoče pospešiti (11. člen ZPP) s procesnimi kršitvami. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča (ki si mora za to prizadevati ves čas postopka) je potrebno izključiti vsakršno možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča. 10. Zaradi obstoja izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zoper sklep in ga spremenilo tako, da je ugodilo zahtevi za izločitev sodnice (3. točka 365. člena ZPP). Posledično je ugodilo tudi pritožbi zoper delno sodbo in jo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče glede na naravo svoje odločitve ne more opraviti novega sojenja, ker je treba ponoviti skoraj celoten dokazni postopek. Procesna dejanja sodnice, ki so bila v postopku opravljena po končanem naroku 4. 4. 2018, nimajo pravnega učinka (tretji odstavek 71. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).