Jedro

S popravnim sklepom je mogoče popravljati zgolj napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (328. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Kot je pravilno pojasnilo sodišče v izpodbijanem sklepu, s popravnim sklepom ni dopustno popravljati morebitnih vsebinskih napak v sodni odločitvi, torej napak, ki zadevajo pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev. Če bi ravnali drugače, bi storili natanko to, kar sodiščema očita pritožnik. Če bi pritožbeno sodišče s popravnim sklepom poseglo v svojo vsebinsko odločitev, bi namreč poseglo v formalno pravnomočno odločitev. Ne le, da bi s tem preseglo pooblastilo iz 328. člena ZPP, marveč bi tudi kršilo ustanovo pravnomočnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločalo o predlogu tožene stranke za popravo razveljavitvenega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2075/2021 z dne 20. 10. 2023.

2.Bistvo predloga za izdajo popravnega sklepa je bilo, da naj se razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje zoži, in sicer zgolj na I. točko izreka.

3.Višje sodišče v Ljubljani je predlog za popravo sklepa zavrnilo. Pojasnilo je, da s popravnim sklepom ni mogoče popravljati morebitnih vsebinskih napak v odločbi.

4.Proti temu sklepu vlaga pritožbo toženec. Pojasnjuje, da se je zoper odločbo sodišča prve stopnje pritožila le tožena stranka, in sicer zoper ugodilni del. Tožeča stranka se zoper sodbo sodišča prve stopnje (zoper njen zavrnilni del) ni pritožila. Zato je sodba v tem delu postala pravnomočna. Višje sodišče v Ljubljani pa je, ko je odločalo o pritožbi tožene stranke odločilo tako, da se "izpodbijana delna sodba razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje".

5.Po stališču pritožnika gre za napačno uporabo prava. Pravnomočni del sodbe sodišča prve stopnje ni mogel biti predmet preizkusa pred višjim sodiščem.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Pritožnikovo stališče, da neizpodbijani del sodbe postane pravnomočen in vanj pritožbeno sodišče sproti, ko odloča o pritožbi zoper izpodbijani del sodbe, ne sme poseči, je sicer pravilno. Posledica napačnega posega pritožbenega sodišča v pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje pomeni, da smo soočeni s položajem, ko imamo na eni strani materialno pravnomočno odločbo sodišča prve stopnje in na drugi strani formalno pravnomočen razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. V takem položaju je na dlani, da v ponovljenem postopku sodišče prve stopnje ne sme ponovno odločati tako, da bi poseglo v pravice stranke, ki jo pravnomočna odločitev sodišča prve stopnje iz prvega sojenja ščiti.

8.Kljub temu, da je pritožnikovo načelno stališče pravilno, to ne pomeni, da je utemeljena tudi njegova pritožba zoper sklep, da se izdaja popravnega sklepa zavrne. S popravnim sklepom je namreč mogoče popravljati zgolj napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (328. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Kot je pravilno pojasnilo sodišče v izpodbijanem sklepu, s popravnim sklepom ni dopustno popravljati morebitnih vsebinskih napak v sodni odločitvi, torej napak, ki zadevajo pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev. Če bi ravnali drugače, bi storili natanko to, kar sodiščema očita pritožnik. Če bi pritožbeno sodišče s popravnim sklepom poseglo v svojo vsebinsko odločitev, bi namreč poseglo v formalno pravnomočno odločitev. Ne le, da bi s tem preseglo pooblastilo iz 328. člena ZPP, marveč bi tudi kršilo ustanovo pravnomočnosti.

9.Ker je torej odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo popravnega sklepa procesno pravilna (skladna s 328. členom ZPP), je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

---.---

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 328

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.