Jedro

Sodišče prve stopnje je torej dovolilo izvršbo na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, notarskega zapisa posojilno - zastavne pogodbe, za katero velja splošni petletni zastaralni rok (371. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo ter postopek izvršbe ustavilo. Upniku je naložilo, da dolžniku povrne izvršilne stroške v višini 90.645,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.8.2005 do plačila, v 15-ih dneh. Tako je odločilo ob ugotovitvi, da je tožnikov ugovor zastaranja po 11. tč. 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) utemeljen.

Zoper ta sklep se upnik po pooblaščencu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovor dolžnika zavrne, slednjemu pa naloži v plačilo nadaljnje upnikove stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da je notarski zapis v konkretni zadevi datiran 20.5.1996, zapadlost pa je nastopila 20.8.1996. Tovrstne terjatve pa ne zastarajo v treh letih, niti v petih letih, pač pa velja zanje 10-letni zastaralni rok. Tako je določeno v 379. čl. ZOR, enako določilo ima tudi Obligacijski zakonik ( OZ ). Notarski zapis, ki je neposredno izvršljiv, je namreč izvršilni naslov po ZIZ in je glede tega, to je glede izvršljivosti in zastaranja, izenačen s pravnomočno in izvršljivo sodbo sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 17. čl. ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to pa je tudi izvršljiv notarski zapis. Po določbi 2. odst. 20. čl. ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Iz predlogu za izvršbo predloženega notarskega zapisa izhaja, da sta pogodbeni stranki predložili notarju v potrditev posojilno zastavno pogodbo z dne 20.5.1996 in katero je notar potrdil na podlagi 1. odst. 50. čl. Zakona o notariatu ( ZN - Ur.l. RS,št. 37/01, 71/03 ). Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. čl. ZN neposredno izvršljiva (1. odst. 49. čl. ZN). Iz vsebine predlogu za izvršbo predloženega notarskega zapisa posojilno - zastavne pogodbe izhaja, da je v soglasju strank notarski zapis neposredno izvršljiv, kot tudi, da je v njem izrecno naveden datum zapadlosti terjatve - 20.8.1996. Sodišče prve stopnje je torej dovolilo izvršbo na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, notarskega zapisa posojilno - zastavne pogodbe, za katero velja splošni petletni zastaralni rok (371. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki se v danem primeru še uporablja glede na določilo 1060. čl. OZ). Zato ni utemeljena pritožba, ko se sklicuje na desetletni zastaralni rok po 379. čl. ZOR, saj ta velja za terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. O stroških pritožbenega postopka je odločilo v skladu z določili 154. in 165. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ.