Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Iz ustavljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidenta s splošnim vprašanjem, ki ne zahteva odgovora, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse, tej zahtevi nista zadostila.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov (v nadaljevanju revidentov) zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Litija, št. 330-365/2012 z dne 26. 10. 2012. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil odobritev pravnega posla - notarskega zapisa listine o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja z dne 22. 8. 2018 za kmetijski del tam navedene nepremičnine, sklenjene med revidentoma in stranko z interesom v tem upravnem sporu. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da pogoji za priposestvovanje niso izkazani, promet pa tudi ni potekal po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Tožena stranka je z odločbo, št. 33008-188/2012 z dne 28. 4. 2014, pritožbo revidentov zoper prvostopenjski akt zavrnila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta revidenta vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajata, da gre za pomembno pravno vprašanje „zakaj se pravni promet s kmetijskimi zemljišči kanalizira preko 17. člena ZKZ“ ter „se iz pravnega prometa de facto s takšnimi odločitvami izloči priposestvovanje kot originaren način pridobitve lastninske pravice, ki ni pravni promet, in se ga po sili strpa v pravni promet (kar je izvedeni način pridobitve lastninske pravice), da bi se tudi priposestvovanje kanaliziralo le preko 17. člena ZKZ“. Uveljavljata vse revizijske razloge iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. 3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revidenta v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljata dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta s splošnim vprašanjem, ki ne zahteva odgovora, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse, tej zahtevi nista zadostila.(1) V posledici tega uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala.

6. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. (1) Primerjaj s sklepi VSRS, kot npr.: X Ips 247/2011,X Ips 287/2012, X Ips 81/201, X Ips 306/2013, X Ips 290/2014X Ips 50/2015 in drugi.