Jedro

ZZad je stopil v veljavo 28. 3. 1992, kar pomeni, da se je rok za uveljavljanje zahtev za vračilo zadružnega premoženja glede na določbe 64. člena ZDen iztekel 28. 3. 1994. Zato ni mogoče šteti, da je tožnica z vlogo z dne 13. 11. 1996 pravočasno uveljavljala vračilo zadevnih zemljišč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 362-32/1997-223 z dne 2. 12. 2008, v 5. točki izreka zavrnil zahtevo tožnice za denacionalizacijo parc. št. 1483, 1484, 1494/3, 1497, 1498, 1500, 1501, 1502, 1503, 1504/1, 1504/2, 1504/3, 1508, 1509, 1510, 1511, vl. št. ..., k.o. ... . Drugostopni organ je z odločbo, št. 490-39/2009/2 z dne 18. 6. 2009, pritožbo tožnice zoper citirano odločbo zavrnil in ugotovil, da stroški pritožbenega postopka niso bili zaznamovani. V zvezi z odločitvijo v 5. točki izreka je prvostopni organ v obrazložitvi navedel, da je o tem že odločal z delno odločbo, št. 362-327/1997-172 z dne 28. 2. 2008, drugostopni organ pa jo je z odločbo, št. 490-21/2008/2 z dne 22. 5. 2008, potrdil. Na podlagi vložene tožbe je Upravno sodišče RS izdalo odločbo, opr. št. U 1409/2008 z dne 14. 10. 2008, s katero je bila zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovni postopek. V obrazložitvi odločbe je sodišče navedlo, da je morala biti zahteva za denacionalizacijo nepremičnin vložena najkasneje v 24 mesecih od objave obvezne razlage določbe 67. člena Zakona o zadrugah, ki je bila objavljena 22. 4. 1994. Rok za vložitev zahtevkov se je iztekel 22. 4. 1996. Organ je zato odločil, kot izhaja iz 5. točke izreka. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da se je prvostopni organ v ponovnem postopku oprl na napotke Upravnega sodišča v sodbi, opr. št. U 1409/2008 z dne 14. 10. 2008. Odločitev je pravilna, vendar ni ustrezno obrazložena, zato jo je drugostopni organ dodatno presodil. Vlogo za vrnitev zadružne lastnine je vložila Kmetijsko-gozdarska zadruga A. dne 5. 3. 1993 in v njej izrecno navedla, da zahteva vračilo zadružnih objektov s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in to za zgradbe in zemljišča, v točkah od 1 do 11. Navedla je tudi, da k vlogi prilaga dokumentacijo za dokazovanje upravičenosti. Organ je vlagateljico pozval na dopolnitev s pozivom z dne 20. 3. 1996, na katerega je vlagateljica odgovorila 1. 4. 1996, vendar v tej dopolnitvi ni navedla zemljišč iz vl. št. ..., k.o. ... . Šele v dopolnitvi vloge, ki jo je organ prejel 13. 11. 1996, je navedla, da je ugotovila, da je premoženje, za katerega je menila, da je nesporno njena last, preneseno na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Navedla je, da so njeni predhodniki z nakupom z dne 14. 12. 1910 pridobili te nepremičnine in je bilo pri postopku za vpis v zemljiško knjigo ugotovljeno, da je nepremičnina prenesena na SKZGRS. To pomeni, da je bila zahteva za te nepremičnine vložena šele 13. 11. 1996 in da te vloge ni mogoče šteti za dopolnjevanje pravočasno vložene zahteve za vrnitev premoženja zadruge. Zahteva mora vsebovati podatke o premoženju, na katero se nanaša, z vsemi podatki. Ti podatki pa morajo omogočiti natančno opredelitev premoženja, ki se zahteva in sicer po vrsti premoženja. Iz pravočasno vložene zahteve ni razvidno, da bi tožnica zahtevala vrnitev kmetijskih zemljišč. Neutemeljene so navedbe, da je zahtevek v vlogi opredeljen kot ''zemljišče v Ž.'', saj se ta kvalifikacija nanaša na navedbo pod točko 9 vloge z dne 5. 3. 1993, ta vloga pa obravnava le vračanje zadružnih objektov s funkcionalnimi zemljišči, kar je organ pojasnil že zgoraj.

Tožnica je v tožbi navedla, da jo vlaga zoper 5. točko izreka prvostopne odločbe iz vseh razlogov po določbi 27. člena ZUS-1. Navedla je, da je prvostopni organ v prejšnjem postopku pravilno ugotovil dejansko stanje zadeve, ki pa ga je izpodbijal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v odločbi z dne 28. 2. 2008 oziroma odločbi z dne 22. 5. 2008. Zahtevek se nanaša na vračilo bivšega zadružnega premoženja – kmetijskih zemljišč, ki jih je pravna prednica tožnice imela v lasti in so bila pridobljena z odplačnim pravnim poslom, kasneje pa brez nadomestila prenesena na pravnega naslednika zadruge B., ki ni bila zadruga, ampak organizacija kooperantov s področja kmetijstva, ki se je kasneje pripojila družbi C. Ta je po napačni presoji po določbah Zakona o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov na RS v letu 1995 te parcele skupaj z drugimi prenesla na Republiko Slovenijo, čeprav je k temu ni zavezoval zakon. Ta zemljišča bi lahko olastninila in jih kasneje prenesla na zadrugo. Zato je prepričana, da je edino pravilno, da se ji zemljišča vrnejo. Zahtevek tudi ni bil prepozno vložen, ker so bili vsi zahtevki vloženi 5. 3. 1993. Zadnje dopolnitve vloge so bile na poziv organa podane 1. 4. 1996, kar je tudi še v roku. Navedeni zahtevek je bil v vlogi opredeljen kot ''zemljišče v Ž.'', saj je Ž. poznan širši javnosti kot politično, kulturno in gospodarsko središče območja, kjer so ta zemljišča. To bi lahko potrdil še Z.Z., ki je pripravil sezname nepremičnin, ampak je žal sedaj pokojni. V času vlaganja zahtevka so bila vpisana kot družbena lastnina v upravljanju B., s katero je upravljala C. Pred sprejemom Zakona o denacionalizaciji je C. že nekaj zemljišč iz tega kompleksa prodala, zato vlagateljici zahtevka ni bilo jasno, kakšen je status teh zemljišč, vložila je le splošno zahtevo za vračilo zemljišč v Ž., brez identifikacije posameznih parcel, saj je obstajala možnost, da se lastništvo uredi izven upravnega postopka po določbi 2. odstavka 65. člena ZZad. Za prodane parcele zadruga tudi ni uveljavljala zahtevka za vračilo, ker je le-te prodal njen pravni prednik. Na kateri kompleks kmetijskih zemljišč pa se je zahtevek nanašal, pa je povsem nesporno, ker je bila zadruga na območju Ž. samo lastnica kmetije pri ..., ki jo je kupila v celoti. Zahteva se nanaša na vso premoženje zadruge glede na določbo 1. odstavka 65. člena ZZad. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov bi bil dolžan ob prevzemu preveriti status pridobitve teh zemljišč in zavrniti prevzem tistih zemljišč, ki so bila pridobljena z odplačnimi pravnimi posli in so bila izvzeta iz zakonske obveze za prenos nanj. Predsednik tožnice je vse od preoblikovanja pravne prednice tožnice sodeloval v postopku, zato ve, da je bila zadeva najprej obravnavana leta 1996, ko je ob zglasitvi pri organu podal pojasnitev zahtevka na vloženo listino z identifikacijo parcel. Upravni delavec je to listino označil ''dopolnitev vloge'' z datumom 13. 11. 1996, ki se ga v odločbi smatra kot datum vložitve zahtevka. Termin ''dopolnitev'' pa je bil uporabljen le za dodatno podana pojasnila k vsebini osnovnega zahtevka. Iz priloge Dogovora kmetijskih zadrug, pravnih naslednic Kmetijske gozdarske zadruge A., sklenjenega leta 1993 o delitvi nepremičnin, je razvidno, da so v njem navedene tudi nepremičnine iz vloženih zahtevkov za vračilo zadružnega premoženja, med katerimi so tudi predmetna zemljišča, ki bodo ob vrnitvi pripadala KZ Č., ker se nahajajo na njenem območju. SKZGRS pa je bil tudi ustno seznanjen z njenim zahtevkom kmalu po prenosu zemljišč nanj v letu 1995 in se je kasneje sam pozanimal o stanju zadeve. Tožnica je zato predlagala, da sodišče odpravi 5. točko izreka prvostopne odločbe in vrne zemljišča s parc. št. 1483, 1484, 1494/3, 1497, 1498, 1500, 1501, 1502, 1503, 1504/1, 1504/2, 1504/3, 1508, 1509, 1510, 1511, vl. št. ..., k.o. ..., tožnici oziroma, da zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in predlagala, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnica zahtevek za vračilo zemljišč s parc. št. 1483, 1484, 1494/3, 1497, 1498, 1500, 1501, 1502, 1503, 1504/1, 1504/2, 1504/3, 1508, 1509, 1510, 1511, vl. št. ..., k.o. ..., vložila pravočasno.

Tožnica v tem upravnem sporu s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa, ki jo je le-ta sprejel v zvezi z izvrševanjem sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. U 1409/2008 z dne 14. 10. 2008, s katero je sodišče odpravilo delno odločbo prvostopnega organa, št. 362-32/1997-172 z dne 28. 2. 2008, v delu, ki se nanaša na vrnitev zgoraj navedenih zemljišč in zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V obravnavanem primeru sodišče tako v skladu z določbo 4. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US in 107/09 – odl. US) presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (določba 40. člena ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa.

Vračilo zadružnega premoženja kot poseben predpis ureja ZZad (Uradni list RS, št. 13/92 s spremembami in dopolnitvami), ki je v določbi 65. člena določil, da se premoženje zadružnih organizacij, organizacij kooperantov ali zadružnih zvez, ki je bilo po 9. 5. 1945 brez nadomestila podržavljeno ali preneseno na druge uporabnike, v skladu s tem zakonom vrne zadružnim organizacijam, organizacijam kooperantov oziroma zadružnim zvezam, pri čemer pa ta določba ne velja za premoženje, ki so ga zadružne organizacije, organizacije kooperantov oziroma zadružne zveze pridobile iz premoženja, pridobljenega na kateri od podlag iz določb 3., 4. in 5. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – obv. razl., 11/01 – odl. US, 54-I/02 – odl. US in 18/05 – odl. US) (določba 1. odstavka). V določbi 66. člena ZZad pa so določeni upravičenci, ki lahko uveljavljalo vračilo oziroma razdružitev premoženja iz določbe 65. člena ZZad.

Tudi sodišče se strinja z zaključkom upravnih organov, da tožnica zahteve za vračilo kmetijskih zemljišč s parc. št. 1483, 1484, 1494/3, 1497, 1498, 1500, 1501, 1502, 1503, 1504/1, 1504/2, 1504/3, 1508, 1509, 1510, 1511, vl. št. ..., k.o. ..., ni vložila pravočasno, kar potrjujejo tudi podatki upravnih spisov, saj je šele v dopolnitvi vloge z dne 13. 11. 1996 tožnica prvič navedla, da uveljavlja tudi vračilo spornih zemljišč, ob pojasnilu, da je menila, da je to premoženje njena last, da pa je šele takrat ugotovila, da je bilo to premoženje preneseno na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Rok za uveljavljanje zahtev za vračilo zadružnega premoženja se je namreč iztekel 28. 3. 1994 (ZZad je stopil v veljavo 28. 3. 1992, kar pomeni, da se je rok za uveljavljanje zahtev glede na določbo 64. člena ZDen iztekel 28. 3. 1994 in ne, kot je sodišče napačno navedlo v sodbi, opr. št. U 1409/2008 z dne 14. 10. 2008, 28. 4. 1996, - zadnje navedeni datum oziroma rok se nanaša na uveljavljanje vračila premoženja, podržavljenega kreditnim zadrugam, zadružnim zavarovalnicam in njihovimi zvezami po določbi 67. člena ZZad). Sodišče tako ne more sprejeti tožbenih navedb, da gre le za dodatno pojasnjevanje vsebine pravočasno vložene zahteve, kar naj bi upošteval tudi prvostopni organ (v prvotnem postopku), kot tudi, da je v prvotni zahtevi z dne 5. 3. 1993 to premoženje opredeljeno kot ''zemljišče v Ž''. Zahteva za denacionalizacijo mora namreč vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva (določba 62. člena ZDen), kar za uveljavljanje zahteve za vračilo nepremičnin tudi pomeni (med drugim) opredelitev zahtevanih zemljišč z identifikacijskimi znaki (zemljiškoknjižnimi podatki in zemljiškokatastrskimi podatki o nepremičninah). S takšno opredelitvijo premoženja je šele mogoče govoriti o zahtevku v materialnem pomenu, glede premoženja, za katero pa v zahtevi ni konkretnih podatkov, pa materialni zahtevek ni postavljen. Na drugačno odločitev o zadevi tako glede na dejanske ugotovitve in materialne določbe, ki veljajo v obravnavanem primeru, ostali tožbeni ugovori o pridobitvi teh zemljišč in okoliščinah njihovega prenosa na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne morejo vplivati in jih sodišče zato ne upošteva.

Sodišče je tako glede na navedeno tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena ZUS-1.