Jedro

Za presojo, kdaj je bilo darilo dano, pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti, je relevanten trenutek prehoda premoženja in ne trenutek sklenitve same pogodbe.

Volilojemnik dobi pravico proti dediču v trenutku zapustnikove smrti in ne v trenutku, ko oporočitelj napravi oporoko, s katero mu volilo nakloni. Zato tudi ni razloga, da bi darilo na podlagi darilne pogodbe za primer smrti in relevanten trenutek, kdaj je darilo prejeto, obravnavali drugače. Iz narave darilne pogodbe za primer smrti izhaja, da je bistvo, da se mora izpolniti šele po darovalčevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe.

Za presojo pravice nujnega dediča (tožnice) na vrnitev darila zato ni odločilen čas podpisa takšne darilne pogodbe in je ta primer treba obravnavati enako kot primer, ko je bilo darilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja (peti odstavek 28. člena ZD).

Pretrganje zastaranja iz 41. člena ZD učinkuje tudi za osebe, ki niso zakoniti dediči in so „druge osebe“ v smislu petega odstavka 28. člena ZD ter niso sodelovali v zapuščinskem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Drugo tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 313,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža po pokojni materi A. L. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper toženca za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice, na podlagi katerega bo možna vknjižba lastninske pravice v korist pokojne A. L. Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku zoper prvo toženko za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bo možna pri 1/4 solastnem deležu I. B. na nepremičninah parc. št. 21/1, 22/1, 22/2, 356, 453, 527, 563, 686/1, 23/1 in 23/3 k. o. ... vknjižba lastninske pravice v korist A. L. do 1/250 celote in pri 3/8 solastnem deležu I. B. na nepremičninah parc. št. 8 k. o. ... vknjižba lastninske pravice v korist A. L. do 1/250 celote. Višji tožbeni zahtevek zoper prvo toženko je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice in ugodilo tudi tožbenemu zahtevku zoper drugega toženca. Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da morata toženca tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice, na podlagi katerega bo možna pri vsakem od njiju do 1/4 solastnem deležu na nepremičninah parc. št. 21/1, 22/1, 22/2, 356, 453, 527, 563, 686/1, 23/1 in 23/3 k. o. ... vknjižba lastninske pravice v korist A. L. do 4/42 oziroma 1/42 celote teh nepremičnin, tako da pokojna A. L. ponovno postane solastnica teh nepremičnin do 1/21 celote, ter pri vsakem od njiju do 1/8 solastnem deležu na nepremičnini parc. št. 8 k.o. ... vknjižba lastninske pravice v korist A. L. do 1326/10000 oziroma do 663/40000 glede na celoto, tako da pokojna A. L. ponovno postane solastnica teh nepremičnin do 663/20000 celote.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 184/2010 z dne 23. 6. 2010 revizijo dopustilo glede vprašanj: - ali je pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti za presojo, kdaj je bilo darilo dano, relevanten trenutek sklenitve pogodbe ali trenutek premika premoženja; - ali izjava, dana v zapuščinskem postopku, pretrga zastaralni rok iz 41. člena ZD zoper osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.

4. Drugi toženec je vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (vsaj po 15. točki drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Strinja se s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je treba tožbeni zahtevek zoper njega zavrniti, ker je bila pogodba o darilu za primer smrti med njim in zapustnico (njegovo taščo A. L., ki je umrla 23. 2. 1992) sklenjena 14. 6. 1988, to pa je zunaj enoletnega roka, ki ga določa peti odstavek 28. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Drugi razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka zoper njega je, da izjava tožnice, dana v zapuščinskem postopku do izteka triletnega roka, zoper drugega toženca ne more učinkovati po 41. členu ZD (zastaranje tožbe), saj ni bil stranka ali udeleženec zapuščinskega postopka. Zato predlaga, da se reviziji ugodi ter sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek zoper njega.

5. Sodišče je revizijo vročilo tožnici, ki v odgovoru obrazloženo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen, prav tako niso utemeljene pavšalno zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka. Za presojo, kdaj je bilo darilo dano, pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti, je relevanten trenutek prehoda premoženja in ne trenutek sklenitve same pogodbe. Obči državljanski zakonik (v nadaljevanju ODZ) v § 956 opredeljuje darilo za primer smrti(1) kot volilo, če so upoštevane predpisane obličnosti. Darilna pogodba za primer smrti je po tem členu veljavno sklenjena, če je obdarjenec darilo sprejel, če se je darovalec izrecno odrekel pravici, da bi ga preklical, in če je bila pisna listina izročena obdarjencu. ODZ torej enači veljavnost darilne pogodbe za primer smrti z volilom. Volilojemnik dobi pravico proti dediču v trenutku zapustnikove smrti in ne v trenutku, ko oporočitelj napravi oporoko, s katero mu volilo nakloni. Zato tudi ni razloga, da bi darilo na podlagi darilne pogodbe za primer smrti in relevanten trenutek, kdaj je darilo prejeto, obravnavali drugače. Razlika med tako pogodbo in oporoko je predvsem v tem, da je oporoka preklicljiva, darilna pogodba za primer smrti pa praviloma ne (razen v izjemnih zakonsko določenih primerih). Sicer pa je de facto učinek naklonitve, ki je predmet volila ali predmet darilne pogodbe za primer smrti, za upravičenca ob zapustnikovi smrti enak.(2)

8. Darilna pogodba za primer smrti je vrsta darilne obljube. Izpolnitev darovalčeve obveznosti se ne opravi ob sklenitvi (ob zavezovalnem pravnem poslu), ampak je z rokom odložena do darovalčeve smrti. Ne glede na čas in obliko darovalčevega razpolagalnega posla, je učinek pogodbe odložen do darovalčeve smrti. Gre za pogodbo sklenjeno pod odložnim pogojem oziroma rokom, saj je smrt darovalca bodoča gotova okoliščina. Iz splošnih določb Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) pogodba res ne učinkuje, dokler ne nastopi odložni pogoj (v danem primeru darovalčeva smrt), vendar pogodba stranki zavezuje, da nobena ne more odstopiti od nje na podlagi enostranske izjave volje. Drugi odstavek 74. člena ZOR določa, da če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem(3) ob njegovi izpolnitvi deluje od trenutka njene sklenitve, razen če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega. Po izpolnitvi tega pogoja pa pogodba učinkuje za nazaj.(4) Iz narave darilne pogodbe za primer smrti izhaja, da je bistvo, da se mora izpolniti šele po darovalčevi smrti in ne ob sklenitvi pogodbe. Obdarjenec tako prejme darilo "v last in posest" ob darovalčevi smrti. Ker se mora darilna pogodba za primer smrti izpolniti šele po oziroma natančneje ob darovalčevi smrti, ne more biti dvoma o tem, da obdarjenec prejme darilo - lastninsko ali drugo pravico šele z darovalčevo smrtjo.

9. Drugo toženec ni zakoniti dedič in je bila darilna pogodba za primer smrti z njim sklenjena več let pred smrtjo zapustnice. Iz te pogodbe izhaja, da je bila njena izpolnitev odložena do zapustničine smrti. Ker je po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava darilna pogodba sklenjena tedaj, ko je stvar izročena, je poleg veljavnosti navedene darilne pogodbe bistveno, da darovalka po sklenitvi pogodbe nepremičnin ni izročila, temveč jih je imela v posesti do smrti, zato je vrednost takega darila treba prišteti vrednosti čiste zapuščine(5). Za presojo pravice nujnega dediča (tožnice) na vrnitev darila zato ni odločilen čas podpisa takšne darilne pogodbe in je ta primer treba obravnavati enako kot primer, ko je bilo darilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja (peti odstavek 28. člena ZD).(6)

10. Pretrganje zastaranja iz 41. člena ZD učinkuje tudi za osebe, ki niso zakoniti dediči in so „druge osebe“ v smislu petega odstavka 28. člena ZD ter niso sodelovali v zapuščinskem postopku. Dednopravni zahtevki se primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku pa le v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev (210. in naslednji členi ZD). Tako mora nujni dedič tudi vrnitev daril zahtevati (primarno) v zapuščinskem postopku, v katerem lahko sodišče odloči o vrnitvi daril, če so obdarjenci udeleženci v postopku in če zahtevek priznajo. V nasprotnem primeru lahko nujni dediči tak zahtevek uveljavljajo v pravdi. V obeh primerih je rok za uveljavljanje zahtevka za vrnitev daril enak: tri leta. Vendar se tak rok pretrga takrat, ko nujni dedič prvič postavi zahtevek za vrnitev daril v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža(7) ne glede na to ali je zahtevo postavil v zapuščinskem postopku (praviloma) ali v tožbi. Rezultat tako postavljenega zahtevka je v obeh primerih enak, in sicer pretrganje zastaranja. Sodna praksa in tudi večina pravnih teoretikov je enotna v stališču, da so (vsi) roki, predpisani v ZD, zastaralni. Zato je tudi potrebno upoštevati pretrganje teh rokov, ko upravičeni (nujni) dedič uveljavi svojo pravico pred sodiščem (388. člen ZOR)(8). Zahtevek za vrnitev daril v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnih deležev torej ni zastaran, če je nujni dedič že v zapuščinskem postopku uveljavljal to svojo pravico(9).

11. Vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža namreč ni možno, dokler se ne ugotovi, ali sploh in za kolikšno prikrajšanje gre, saj se darila vračajo le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega deleža odpravi oziroma po zakonski dikciji prvega odstavka 34. člena ZD "kolikor je treba, da se dopolni nujni delež". Nujni delež se izračuna na podlagi vrednosti zapuščine, kar jasno izhaja iz prvega odstavka 28. člena ZD. Kolikšno je prikrajšanje nujnega deleža, je odvisno od vrednosti tega nujnega deleža, njegova vrednost pa od vrednosti zapuščine. V nadaljnjih odstavkih tega člena je podrobneje urejen način ugotovitve vrednosti zapuščine. Tako dobljena obračunska vrednost zapuščine je šele osnova za izračun vrednosti zakonitih in nato nujnih deležev posameznih nujnih dedičev.(10) Zahtevka za vrnitev darila v zapuščinsko maso tožnica v pravdi ob nasprotnem stališču ne bi mogla pravočasno postaviti, in sicer vse dokler niso ugotovljene vrednosti potrebne za ugotovitev, ali je nujni delež sploh prikrajšan in če je, v kakšnem obsegu.

12. Ker uveljavljani revizijski očitki niso utemeljeni, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške (378. člen ZPP). Drugo toženi mora povrniti tožnici stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) v znesku 313,96 EUR (600 točk in 2 % materialnih stroškov ter 20 % DDV na odvetniške storitve), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

Op. št. (1): „Daritev, ki naj se izpolni šele po darovalčevi smrti...“ Op. št. (2): Oporoka ali pogodba, ki sta temelj za zapustnikovo razpolaganje s svojim premoženjem, morata biti seveda veljavni.

Op. št. (3): „Kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju.“ (78. člen ZOR) Op. št. (4): Komentar OZ, N. Plavšak, str. 379. Op. št. (5): Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. I/79, stran 12. Op. št. (6): VSK sklep I Cp 462/2005 Op. št. (7): Nižji sodišči sta zaključili, da je iz tožničine laične vloge, poslane zapuščinskemu sodišču dne 23. 2. 1995 mogoče razbrati, da je zahtevala odpravo prikrajšanja njenega nujnega deleža. Op. št. (8): „Zastaranje se pretrga z vsakim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev.“ ZD je specialni predpis glede na ZOR in ob pomanjkanju ustreznih specialnih določb v ZD je za presojo pretrganja zastaranja potrebno upoštevati splošnejši predpis, torej ZOR.

Op. št. (9): Sodba II Ips 242/97 z dne 30. 5. 2006. Op. št. (10): Tako tudi sodba VSRS II Ips 719/2005 z dne 19. 9. 1998.