Jedro

Po določbi petega odstavka 67. člena ZUTD je o podlagi za izplačilo dohodka iz dela zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Zakon govori o sprotnem obveščanju, ne določa pa ne izrecno ne opisno kakršnegakoli roka za to. Tožnik je zavod obvestil o sklenjeni pogodbi o delu s svojim bivšim delodajalcem za opravljanje določenih del za potrebe stečajnega postopka. Predložil je tudi pogodbo, iz katere je razviden dogovor o plačilu in roku plačila za opravljeno delo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 832,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožniku je bila z odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 2. 11. 2011 priznana pravica do nadomestila za brezposelnost za čas 12 mesecev. Z dokončno odločbo Zavoda z dne 7. 2. 2012 (potrjeno z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 8. 5. 2012) pa je tožniku ta pravica z dnem 30. 11. 2011 prenehala, ker Zavoda ni pravočasno obveščal o prejetih dodatnih dohodkih.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za odpravo navedenih odločb zavrnilo. Štelo je, da bi tožnik moral po določbah 67. člena ZUTD zavod obveščati sproti in je kot sprotno obveščanje štelo rok 8 dni iz četrtega odstavka 124. člena ZUTD. Tožnik je dohodke prejel 1. 12. 2011 in 6. 1. 2012, o čemer je zavod obvestil šele 25. 1. 2012. Z obveznostjo sprotnega obveščanja zavoda je bil tožnik seznanjen.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi odpravilo. Dohodek, ki ga zavarovanec prejme ali ga je upravičen prejeti v času prejemanja denarnega nadomestila, vpliva na znižanje tega nadomestila, ne pa na njegovo izgubo. Če dohodek mesečno ne presega 200,00 EUR ne vpliva niti na znižanje nadomestila. Zato rok iz četrtega odstavka 124. člena ZUTD ne more biti podlaga za odločitev o prenehanju pravice do nadomestila po 67. členu ZUTD. Sprotno obveščanje v ZUTD ni definirano in ni časovno opredeljeno. Pri vprašanju ali je zavarovanec postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD je treba upoštevati tudi dejstvo, ali gre za takšen dohodek, ki vpliva na zmanjšanje nadomestila ali ne. Tožnik o roku osmih dni ni bil posebej opozorjen, rok treh dni za obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi pa je upošteval. Določbo o sprotnem obveščanju je treba razlagati na ustavno skladen način tako, da ne poseže prekomerno in nesorazmerno v pravico do socialne varnosti, ki jo denarno nadomestilo zagotavlja. Na podlagi dohodka, ki ga je tožnik prejel, ne bi prišlo niti do znižanja nadomestila.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbe 67. člena ZUTD, ki določa dva datuma obveznosti sporočanja pridobivanja dodatnega dohodka. Če podlaga za izplačilo obstaja že ob prijavi pri zavodu in uveljavitvi zahteve za denarno nadomestilo, je o tej podlagi zavarovanec dolžan opozoriti organ že ob sami prijavi, če podlaga nastane kasneje pa v roku treh dni po njenem nastanku. O samem opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila pa je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod, samo nadomestilo pa se mu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo ali v naslednjem mesecu. Zavarovancu je omogočeno pridobivanje dodatnega dohodka, z vidika ukrepov aktivne politike zaposlovanja pa je na drugi strani organu omogočen vpogled v aktivnosti brezposelne osebe. Sodišče je temeljne cilje ZUTD obšlo z napačno uporabo ustavne določbe o nesorazmernosti posega v pravico do denarnega nadomestila. Ker je nesprotno obveščanje zavoda po določbi osmega odstavka 67. člena ZUTD razlog za prenehanje pravice do denarnega nadomestila, je po mnenju tožene stranke utemeljena uporaba četrtega odstavka 124. člena ZUTD. Ne strinja se, da tožnik ni bil seznanjen z obveznostjo sporočanja pridobivanja dodatnih dohodkov, tako podlage kot samega izplačila dohodkov. Izpodbijana sodba tudi odstopa od tolmačenja sodišča druge stopnje v zadevah Psp 141/2014 in Psp 215/2013. 5. Tožnik je na revizijo odgovoril in predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrže kot nedovoljeno, sicer pa navaja, da je tudi neutemeljena. Predlaga tudi, da sodišče začne postopek pred Ustavnim sodiščem za presojo ustavnosti devete alineje prvega odstavka 65. člena in osmega odstavka 67. člena ZUTD.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje in glede na revizijske navedbe le dodaja. Tožena stranka v reviziji sama navede, da po določbi 67. člena ZUTD „lahko prejemniki denarnih nadomestil do določenega zneska brez oziroma z znižanjem denarnega nadomestila opravljajo delo, brez da bi to vplivalo na samo pravico do denarnega nadomestila, razen v določenem znižanju nadomestila“. Zakon je popolnoma jasen: zaradi pridobivanja dodatnega dohodka v času prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost, upravičenec pravice do tega nadomestila ne izgubi. Tako posledico ima le pridobivanje dohodka iz ponovne zaposlitve ali samostojnega opravljanja dejavnosti oziroma v drugih primerih, naštetih v prvem odstavku 65. člena ZUTD.

9. Po določbi petega odstavka 67. člena ZUTD je o podlagi za izplačilo dohodka iz dela zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Zakon govori o sprotnem obveščanju, ne določa pa ne izrecno ne opisno kakršnegakoli roka za to. Tožnik je zavod obvestil o sklenjeni pogodbi o delu s svojim bivšim delodajalcem za opravljanje določenih del za potrebe stečajnega postopka. Predložil je tudi pogodbo, iz katere je razviden dogovor o plačilu in roku plačila za opravljeno delo.

10. Rok osmih dni po določbi sedmega odstavka 124. člena ZUTD je določen za sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic. Določba je umeščena v poglavje o evidencah ter vpisu oseb v posamezno evidenco in prenehanje vodenja oseb v posamezni evidenci. Ker pridobivanje dodatnega dohodka ni dejstvo, ki bi samo po sebi vplivalo na izgubo pravice do denarnega nadomestila, tako določenega roka ni mogoče uporabiti za razlago pojma „sprotno obveščanje“ iz 67. člena ZUTD. Upoštevati bi bilo mogoče le določbo devete alineje prvega odstavka 65. člena ZUTD, da zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo.

11. Odločitev sodišča druge stopnje ne temelji na tem, da tožnik sploh ne bi bil seznanjen s svojo obveznostjo sporočanja podatkov o dodatnih dohodkih. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bil seznanjen le s tem, da mora zavod obveščati „sproti“, ne pa tudi o tem, da je to dolžan storiti v točno določenem roku prekluzivne narave. Kot že navedeno je tožnik takoj obvestil zavod o sklenjeni pogodbi o delu, o prejetih dohodkih pa takoj, ko je bil na osebnem razgovoru seznanjen z dejstvom, da mora sproti sporočati tudi podatke o dohodkih, ki na zmanjšanje nadomestila sicer ne bi vplivali - na njegovo izgubo pa sploh ne.

12. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zato tudi po presoji revizijskega sodišča odločitev tožene stranke nepravilna in tudi povsem nesorazmerna oziroma prekomerna. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožene stranke na zadevi Psp 141/2014 in Psp 215/213, kjer je šlo v pomembnem delu za drugačno dejansko stanje: upravičenca zavoda o dodanih dohodkih in podlagi zanje sploh nista obveščala.

13. Ker revizija ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

14. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, mora tožeči stranki povrniti utemeljene stroške odgovora na revizijo v višini priglašenih stroškov zastopanja po odvetniku, odmerjenih po veljavni odvetniški tarifi.