Jedro

Zgolj obveznost plačila elektrike za daljše časovno obdobje, ki je vezana na pravno osebo v lasti revidenta, ne spada med relevantne razloge, katere bi lahko šteli za nastanek materialne ogroženosti v smislu določb ZSV.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo 27. 12. 2009 zoper odločbi tožene stranke z dne 8. 12. 2009 in 1. 7. 2009, s katerima je bila njegova zahteva za dodelitev izredne denarne socialne pomoči zavrnjena. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati izredno denarno socialno pomoč za čas od 1. 6. 2009 do 31. 11. 2009 (v alternativnem zahtevku od 1. 7. 2009 do 31. 12. 2009) z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi zahtevek za uskladitev izredne denarne socialne pomoči v tem obdobju, zahtevek za oprostitev plačila sodnih stroškov ter za postavitev sodnega tolmača za nemški jezik oziroma slovenskega odvetnika.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni bil pravilno uporabljen 31.b člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 54/99 in naslednji). V obdobju od marca 2008 do junija 2009 mu je nastal dolg zaradi neplačane obveznosti iz naslova potrošene električne energije. Prejemki redne denarne socialne pomoči ne zadoščajo za zadovoljitev minimalnih življenjskih potreb, zato bi mu morala biti priznana izredna denarna socialna pomoč. Sodišče bi mu moralo omogočiti spremljanje postopka v nemškem materinem jeziku. Slovensko državljanstvo in dejstvo, da v drugem sodnem postopku ni zahteval prevajanja, še ne pomenita, da ni upravičen do sojenja v materinem jeziku.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. V skladu s prvim odstavkom 31.b člena ZSV se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba oziroma družina iz razlogov, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti. Po določbi drugega odstavka 31.b člena ZSV se izredna denarna socialna pomoč dodeli glede na potrebe samske osebe oziroma družine in se lahko dodeli: ali v enkratnem znesku, kadar gre za trenutno materialno ogroženost samske osebe oziroma družine (enkratna izredna pomoč) ali za obdobje, za katero se dodeli denarna socialna pomoč, kadar center za socialno delo ugotovi, da gre za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca (izredna pomoč). Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, višina enkratne izredne pomoči pa v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov (tretji odstavek 31. člena ZSV).

8. Revident je svojo zahtevo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči utemeljeval s poračunom za elektriko v višini 2.456,86 EUR, ki predstavlja dolg za neplačano elektriko od marca 2008 do junija 2009 za družbo A. k.d., ..., Ljubljana, katere družbenik je revident. Po presoji revizijskega sodišča je že prvostopenjski organ tožene stranke pravilno obrazložil zavrnitev revidentovega zahtevka z dejstvom, da se račun ne glasi na revidenta, temveč na pravno osebo, katere družbenik je sicer revident. Namen denarne socialne pomoči je namreč varstvo socialne stiske posameznika (družine), ki izvira iz ogroženosti njegove materialne preskrbe pri zadovoljevanju njegovih temeljnih potreb kot fizične osebe (oziroma družine). Zakonodaja izpolnjenost pogojev za pridobitev (denarne) socialne pomoči veže na višino posameznikove aktive tako pri dohodkih (drugi odstavek 19. člena ZSV) kot pri premoženju (23. člen ZSV), ki predstavlja dodaten pogoj za pridobitev pomoči. Pasiva posameznikove bilance se tako praviloma ne upošteva, zakon pa omogoča izjemo, da se odhodki upoštevajo pri razlagi 31.b člena ZSV pod pravnim standardom materialne ogroženosti. To pa je treba ravno zaradi siceršnjega koncepta neupoštevanja pasivne strani osebne bilance razlagati restriktivno v smislu varovanja osnovnih človekovih potreb pri preživljanju in morebitne odhodke vezati na ta okvir. Zgolj obveznost plačila elektrike za daljše časovno obdobje, ki je vezana na pravno osebo v lasti revidenta, ne spada med relevantne razloge, katere bi lahko šteli za nastanek materialne ogroženosti v smislu določb ZSV. Revizijsko sodišče se tudi strinja s presojo sodišča druge stopnje, da revident niti ni dokazal nepredvidljivosti te obveznosti.

9. Po presoji revizijskega sodišča ni podana kršitev iz 9. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Da revident kot slovenski državljan obvlada slovenski jezik, izhaja iz petnajst strani dolge tožbe in drugih obsežnih vlog, o njegovem znanju slovenščine pa se je sodišče prve stopnje prepričalo na naroku. Zato je bila zahteva za postavitev tolmača za nemški jezik pravilno zavrnjena (1).

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Pravilno bi morala biti sicer tožba v delu, v katerem je revident zahteval postavitev tolmača za nemški jezik, zavržena, saj je taka zahteva ne more biti predmet glavnega tožbenega zahtevka. Pravni interes za odločitev o stranskem procesnem vprašanju – kar postavitev tolmača je, obstaja le pri procesni odločitvi o predlogu, dokler teče postopek o glavni stvari.