Jedro

Dejstva so torej obstajala že v času odločanja o starostni pokojnini, revident jih je neuspešno uveljavljal z izrednim pravnim sredstvom obnove. Z novo zahtevo za odmero pokojnine zaradi nepravilne odmere prvotne pokojnine (po dejstvih, ki so tedaj že obstajala) pa ne more uspeti v obravnavani zadevi, ker ZPIZ-1 te možnosti ne omogoča.

Izrek

Reviziji se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženca z dne 16. 4. 2010. Z navedeno odločbo je bila dokončno zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo toženca z dne 15. 1. 2010, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za novo odmero starostne pokojnine. Tožniku je bila z odločbo z dne 18. 7. 2006 priznana pravica do starostne pokojnine od 3. 7. 2006 dalje, zoper katero se ni pritožil. Dne 23. 9. 2009 je tožnik pri toženi stranki vložil zahtevo za upoštevanje plačanih prispevkov za leta 1995, 1996 in 1997, ki jo je tožena stranka obravnavala kot novo zahtevo za odmero pokojnine. Ker Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) ne daje podlage za ponovno odmero pokojnine, je bila zahteva zakonito zavrnjena, čeprav bi bilo pravilneje, da bi tožena stranka zahtevo zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji). Tožnikov predlog za obnovo postopka je bil že tudi pravnomočno zavrnjen.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da ni vložil zahteve za ponovno odmero pokojnine po 180. členu ZPIZ-1. Njegovo vlogo z dne 23. 9. 2009 bi se moralo obravnavati kot predlog za obnovo postopka. Šele 10. 9. 2009 je dobil odgovor delodajalca o tem, koliko prispevkov je bilo plačanih toženi stranki, zato obstaja obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP. Sodišče se ni opredelilo do vseh odločilnih tožnikovih navedb v pritožbi.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno očita sodišču druge stopnje, da se ni izjasnilo do bistvenih navedb v pritožbi ter da sodba nima razlogov o določilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zadostno odgovorilo na pritožbene navedbe ter zavzelo stališča do vseh bistvenih poudarkov pritožbe. Izpodbijana sodba ima tako jasne razloge o materialnopravni presoji (ne)utemeljenosti zahteve za ponovno odmero pokojnine in okoliščinah, zaradi katerih revidentova vloga ni bila obravnavana kot predlog za obnovo postopka.

8. Revidentova zahteva za novo odmero starostne pokojnine je bila vložena, potem ko je bil njegov predlog za obnovo postopka že pravnomočno zavrnjen. Revidentova zahteva niti ni bila oblikovana kot predlog za obnovo postopka. Kot sta sodišči pravilno pojasnili, z njim ne bi mogel uspeti, saj vsebinsko ni prinašal nič novega glede na predhodni postopek. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je revident dejansko vedel za dejstva, ki so pripeljala do po njegovem mnenju napačnega izračuna pokojnine, že pred izdajo odločbe o odmeri starostne pokojnine z dne 18. 7. 2006, vendar ni vložil pritožbe. Dejstva so torej obstajala že v času odločanja o starostni pokojnini, revident jih je neuspešno uveljavljal z izrednim pravnim sredstvom obnove. Z novo zahtevo za odmero pokojnine zaradi nepravilne odmere prvotne pokojnine (po dejstvih, ki so tedaj že obstajala) pa ne more uspeti v obravnavani zadevi, ker ZPIZ-1 te možnosti ne omogoča (pred uveljavitvijo ZPIZ-1 je to dopuščal ZPIZ/92 v 269. in 270. členu). Pravilneje bi sicer morala tožena stranka njegovo zahtevo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je bilo o tožnikovi starostni pokojnini že pravnomočno odločeno, dejansko stanje pa se ni spremenilo.

9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.