Jedro

Postopek izdaje ugotovitvene odločbe o ustreznosti izuma in patentnih zahtevkov po 91. in 92. členu ZIL-1 teče le na zahtevo stranke - imetnika patenta, zato je na slednjem breme, da v zahtevanem roku kot ustrezno dokazilo predloži slovenski prevod evropskega patenta, podeljenega za isti izum.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

: Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je patent št. ... z nazivom "Tekoči zdravilni pripravki, ki vsebujejo avermektinovo spojino, kot zdravilno učinkovino, polimerni material, glikole in gliceride" (v nadaljevanju Patent), prenehal veljati dne 29. 4. 2004. V obrazložitvi navaja, da je bil Patent podeljen na podlagi dne 28. 4. 1994 vložene patentne prijave št. P-9420028. Za Patent je deveto leto trajanja glede na 1. odstavek 22. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 45/01, 96/02, 37/04, v nadaljevanju ZIL-1) izteklo 28. 4. 2003. Do tega datuma je bil tožnik - imetnik patenta skladno z določbo 1. odstavka 91. člena ZIL-1 dolžan predložiti Uradu pisno dokazilo, da patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12., 14. in 15. členu ZIL-1. Imetnik patenta je pravočasno dne 22. 4. 2003 Uradu sporočil, da postopek podelitve patenta na osnovi patentne prijave št. ... za isti izum pri Evropskem patentnem uradu (EPU) še ni zaključen, ter zaprosil Urad, da prekine postopek za izdajo ugotovitvene določbe v skladu s 3. odstavkom 92. člena ZIL-1. Urad je dne 19. 5. 2003 izdal sklep o prekinitvi postopka za izdajo ugotovitvene odločbe št. ..., ter v izreku tega sklepa navedel, da mora imetnik v treh mesecih od dneva podelitve patenta pri EPU predložiti dokazilo po 92. čl. ZIL-1, v nasprotnem se bo štelo, da bo patent prenehal veljati z dnem, ko preteče deseto leto njegove veljavnosti. Ker imetnik kot dokazila po 92. členu ZIL-1 ni predložil listine, da je bil patent št. ... na osnovi prijave št. ... podeljen 30. 7. 2003, ga je Urad dne 6. 12. 2004 obvestil o tem ter ga pozval, da v roku dveh mesecev sporoči, če pri EPU poteka še kak postopek podelitve evropskega patenta, zaradi katerega bi se lahko štelo, da postopek podelitve patenta na osnovi prej navedene prijave še ni zaključen, vendar pa imetniku tudi v tem roku ni odgovoril. Zaradi navedenega je tožena stranka na podlagi 3. odstavka 92. člena ZIL-1 ugotovila, da je Patent prenehal veljati dne 29. 4. 2004, ob poteku desetih let veljavnosti patenta.

Tožeča stranka v tožbi, ki jo vlaga iz tožbenega razloga bistvene kršitve postopkovnih pravil, navaja, da je imetnik patenta toženi stranki pravočasno sporočil, da postopek podelitve patenta na osnovi patente prijave št. ... za isti izum pri EPU še ni zaključen. Navaja, da je bila tožena stranka na podlagi določila 1. člena Sporazuma o izvajanju tretjega odstavka 3. člena Sporazuma o sodelovanju na področju patentov med Vlado RS in Evropsko patentno organizacijo z dne 2. 6. 1993, po katerem EPU Uradu sporoča vse uporabne podatke v zvezi z vložitvijo zahtev za razširitev evropskih patentov za Slovenijo, zlasti o podelitvi evropskih patentov, nedvomno seznanjena z dejstvom, da je bil dne 30. 7. 2003 podeljen evropski patent št. .... Najkasneje je bila s tem seznanjen dne 6. 12. 2004, ko je tožeči stranki poslala obvestilo o tem, vendar tega podatka ni štela za del spisa, kljub temu da je z njim razpolagal. Ker ZIL-1 ne ureja položaja, ko Urad lahko ugotovi podatke iz računalniških baz, je v tem primeru potrebno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradi list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04, v nadaljevanju ZUP) o tem, da se dejansko tanje lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov iz računalniških baz, ki se štejejo za del spisa, tudi če se v njem v listinski obliki ne nahajajo. ZUP v 164. členu določa, da se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari. Podatek iz računalniške baze o tem, da je bil dne 30. 7. 2003 podeljen patent, je izpolnjeval zahtevo iz določbe 2. odstavka 178. člena ZUP, veljavnega pred sprejemom novele ZUP-C, oziroma po 2. odstavku 173. člena ZUP. Tudi zaradi načela varstva pravic strank, po katerem se pri odločanju o pravicah strank nasproti njim uporabijo predpisi in ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se s tem doseže namen predpisa, bi organ moral postopati po 91. čl. ZIL-1 in imetnika pozvati na predložitev prevoda evropskega patenta. Namen 91. člena ZIL-1 je, da se dokaže, da patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12., 14. in 15. členu ZIL-1. Prav tako je bilo s tem, ko tožena stranka ni podatka iz računalniške baze štele za del spisa, kršeno načelo materialne resnice ter ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovljena vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženo stranko obsodi na povrnitev stroškov.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo dne 3. 5. 2005 navedla, da se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral Urad pridobiti podatke na podlagi Sporazuma. EPU namreč ni dolžan sporočiti podatkov o vseh evropskih patentnih prijavah in patentih, temveč le o tistih, ki so povezani z zahtevo za razširitev veljavnosti patenta na Republiko Slovenijo. V obravnavanem primeru pa Patent ni bil podeljen na podlagi določb o razširitvi veljavnosti evropskih patentov na Slovenijo ali Konvencije o podeljevanju evropskih patentov po 1. 12. 2002, ampak na podlagi mednarodne prijave, vložene po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov (PCT), zato ni mogoče uporabiti navedenih določb. Zato tudi ni relevantna določba 6. odstavka 91. člena ZIL-1, ki bi jo bilo sicer potrebno uporabiti in po kateri imetniku ne bi bilo treba predložiti dokazil po 91. in 92. členu ZIL-1. Tožena stranka je na podlagi pravočasnega sporočila tožeče stranke, da postopek podelitve patenta za isti izum pri EPU še ni končan, izdala sklep o prekinitvi postopka za izdajo ugotovitvene odločbe, s katerim je tožeči stranki naložila, da mora v treh mesecih od podelitve patenta za isti izum pri EPU predložiti dokazilo po 92. členu ZIL-1. Tožeča stranka pa ni niti v tem izjemnem roku iz 3. odstavka 92. člena ZIL-1, to je do 30. 10. 2003, predložila dokazila - slovenskega prevoda evropskega patenta za isti izum - o tem, da njen izum, zavarovan s Patentom, ustreza zahtevam po določbah 10., 12, 14. in 15. členu ZIL-1. Tožena stranka z vpogledom v javno spletno bazo podatkov pri EPU takega dokazila ni pridobila. Izpodbijana odločba temelji na tem, da postopek izdaje ugotovitvene odločbe teče na zahtevo stranke in ne po uradni dolžnosti, tožeča stranka pa razen obvestila, na podlagi katerega je bil izdan sklep o prekinitvi postopka, ni sodelovala in pravočasno predložila dokazila. Tega ji tožena stranka ni mogla omogočiti z dodatnim pozivom po izteku nepodaljšljivega roka, določenih v 1. odstavku 91. člena in 3. odstavku 92. člena ZIL-1. Tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem postopku.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je glede na relevantno materialno pravo v postopku izdaje ugotovitvene odločbe po 91. členu ZIL-1 potrebno kot ustrezno dokazilo predložiti prevod evropskega patenta in ne le obvestiti toženo stranko o tem, da je bil podeljen evropski patent. Sporno pa je vprašanje, ali je v ZIL-1 določena dolžnost tožene stranke, da ta v postopku izdaje ugotovitvene odločbe ugotavlja, da je bil podeljen evropski patent, ter na tej podlagi poziva imetnika patenta na predložitev prevoda patenta.

Iz odločil 92. člena v povezavi z 91. členom ZIL-1, je razvidno, da postopek v zvezi z izdajo ugotovitvene odločbe teče le na podlagi zahteve strank, zato na imetniku patenta - v tem primeru tožeči stranki - leži breme pravočasne predložitve dokazil. Tega ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka na zahtevo tožeče stranke izdala sklep o prekinitvi postopka z dne 19. 5. 2003, ter v njem tožečo stranko jasno pozvala, da mora predložiti dokazilo po 92. členu ZIL-1 v roku treh mesecev po dnevu podelitve evropskega patenta.

Zmotne so tožbene trditve, da k predložitvi prevoda tožeča stranka ni bila zavezana, glede na določbe ZUP o pridobivanju listin iz evidenc. Tožena stranka z vpogledom v bazo podatkov pri EPU ni mogla pridobiti dokazila - slovenskega prevoda evropskega patenta iz isti izum. Tega je bila v skladu z določbo tretjega odstavka 92. člena ZIL dolžna predložiti tožeča stranka. Tožeča stranka pa tega dokaza v roku, na katerega je vezano uveljavljanje pravic, ni predložila, zato je odločitev tožene stranke o prenehanju pravice pravilna.

Izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pravilen je tudi postopek pred njeno izdajo, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

K točki 2 izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, saj v postopku ni uspela. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 in naslednji), ki se ga na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, v 1. odstavku 154. člena določa obveznost povrnitve stroškov po načelu uspeha.