Jedro

Predlog ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, v obrazložitvi predloga tožnik zahaja v protislovja, stavki so mestoma skladenjsko napačni in zato nerazumljivi in nekateri tudi evidentno vsebinsko napačni. Tožnik ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP in ni obrazložil v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje v zvezi z zastavljenimi vprašanji nezakonita, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevku tožnika za povrnitev premoženjske škode v višini 1.305,34 EUR, ki predstavlja stroške z vožnjami na zdravniške preglede, desetih avstrijskih vinjet in stroške bolnišničnega zdravljenja. V zvezi s temi stroški je sodišče prve stopnje uporabilo pooblastilo iz 216. člena ZPP in jih priznalo v višini 768,50 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2018 dalje. Za stroške voženj na zdravniške preglede in zdravljenje v Avstriji je sodišče tožniku priznalo 500 EUR, nadalje je priznalo tudi 50 EUR stroškov zaradi nakupa vinjet ter 218,50 EUR stroškov bolnišničnega zdravljenja v Feldbachu in Bad Radgesburgu. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. V njem zastavlja sledeča vprašanja: - "Ali je sodišče določilo primerno višino stroškov zdravljenja 1"1"1a, s tem da je odločilo po prostem preudarku? - Ali so bila v postopku zatrjevana in dokazana vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih se ugotavlja ali je predlagatelj zaradi poškodb utrpelih v prometni nezgodi upravičen do višine stroškov zdravljenja, kot jih vtožuje?"

4. Predlog ni popoln.

5. Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predpisani so vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije. Ti pogoji so strogi, institut dopuščene revizije namreč vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti. Zato mora predlog za dopustitev revizije v celoti izpolnjevati pogoje iz 367.a in četrtega ter petega odstavka 367.b člena ZPP.

6. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. To pomeni, da se morajo materialnopravna vprašanja, ki jih predlagatelj zastavlja, nanašati na nosilna stališča v sporni sodni odločbi, procesnopravna vprašanja pa se morajo nanašati na nosilna procesna stališča v sodbi sodišča druge stopnje, s katerimi to rešuje procesne očitke v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, oziroma na kršitve, ki jih je zagrešilo pritožbeno sodišče samo.

8. Predlagatelj mora tudi na kratko utemeljiti, zakaj so ta vprašanja rešena napačno. Iz predloga pa morajo biti naposled razvidne okoliščine, ki kažejo na to, da odgovori na zastavljena pravna vprašanja niso pomembni zgolj z vidika predlagateljevega individualnega interesa za izid postopka v konkretni zadevi, temveč zaradi koristi pravnega reda kot celote, torej za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

9. Ponujena vprašanja sama zase o svoji pomembnosti za enotnost sodne prakse ali za razvoj prava prek sodne prakse, ne govorijo. Ravno nasprotno. Sama zase nimajo nikakršne sporočilne vrednosti. Zato tem bolj velja, da bi moral predlagatelj (točneje: njegov strokovno kvalificiran pooblaščenec) jedrnato, razumljivo in prepričljivo obrazložiti a) njihovo zvezo s konkretno sodno odločitvijo ter b) njihov pomen za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

10. Tožnikov strokovno kvalificiran pooblaščenec tem pogojem ni zadostil. Predlog ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, v obrazložitvi predloga tožnik zahaja v protislovja, stavki so mestoma skladenjsko napačni in zato nerazumljivi in nekateri tudi evidentno vsebinsko napačni1. Domnevnih kršitev ne uspe vzročno povezati z zastavljenima vprašanjema. Sodišču očita zmotno uporabo prvega odstavka 174. člena OZ. Ta prvič, ni izkazana in drugič tudi ni povezana z zastavljenimi vprašanji. Gre za pravilo, da mora tisti, ki prizadene drugemu telesno poškodbo ali prizadene njegovo zdravje, le-temu povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. Delu tožnikovega zahtevka v zvezi s stroški zdravljenja je sodišče ugodilo, kar niti ni sporno, tožnik je prepričan le, da bi mu jih morali priznati v celoti. Da je sodišče pri odmeri teh stroškov uporabilo prosti preudarek, pa tožnik najprej oceni kot pravilno postopanje, nato pa doda, da se s tem ne strinja.

11. Tožnik torej ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP, in ni obrazložil, v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje v zvezi z zastavljenimi vprašanji nezakonita, zato je Vrhovno sodišče takšen nepopoln predlog za dopustitev revizije na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Kako daleč od zahtev 367b. člena ZPP je obravnavan predlog, naj ponazori njegov naslednji citat: "Iz povedanega izhaja, da je nižje sodišče tožečo stranko obravnavalo enakopravno, zato je zatrjevana relativna bistvena kršitev 5. člena ZPP podana."