Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval: - ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank spada poslovni prostor, - ugotovitev, da znaša tožnikov delež 4/5 do celote, - izplačilo protivrednosti njegovega solastniškega deleža na skupnem premoženju (30.000 EUR), ker je toženka ta poslovni prostor odsvojila.

2. Toženka je zahtevala: - ugotovitev, da v skupno premoženje spada: a) stanovanje, b) garažni boks, c) umetniška slika Zmaga Jeraja in d) prihranki na računu tožnika v znesku 103.000 EUR, - ugotovitev, da je delež pravdnih strank na tem premoženju ½ do celote, - plačilo protivrednosti njenega solastniškega deleža na skupnem premoženju (42.500 EUR za stanovanje, 2.000 EUR za garažni boks, 2.500 EUR za umetniško sliko, 51.500 EUR skupnih prihrankov), ker je tožnik ta poslovni prostor odsvojil, - uporabnino za stanovanje v znesku 26.690 EUR in - ugotovitev, da v skupno premoženje spadajo še nekatere druge premičnine, a je zahtevek v tem delu umaknila.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stanovanje in poslovni prostor spadata v skupno premoženje in da znaša delež tožnika 70/100 in toženke 30/100. Toženki je naložilo plačilo vrednosti tožnikovega deleža na poslovnem prostoru v višini 13.300 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, medtem ko je tožniku naložilo plačilo vrednosti toženkinega deleža na stanovanju v višini 25.500 EUR in plačilo vrednosti toženkinega deleža na umetniški sliki v višini 2.500 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je prav tako naložilo plačilo uporabnine v višini 16.014 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje zahtevke je zavrnilo in odločilo o plačilu pravdnih stroškov (glede temelja). Odločilo je, da se postopek v umaknjenem delu ustavi.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

5. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je tožniku kršena pravica, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke, glede na to, da mu sodišče ni dovolilo postavitev novega izvedenca in glede na to, da ni upoštevalo novot v postopku, ki so nastale brez njegove krivde? 2) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti, ker jo je tožnik zahteval in pooblaščencu ni odobril, da ravna v skladu z 279. a členom ZPP)? 3) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni upoštevalo hiperinflacije in konverzije denarnih sredstev tožeče stranke v času 1988 do 1992 ter posledično napačno ugotovilo in preračunalo sredstva tožeče stranke? 4) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je v odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami in zapisniki, saj je sodišče brez dokazov o prejemkih na strani tožene stranke za čas od leta 1988 do 1990 pavšalno odločilo o njenih prejemkih, dokazila tožeče stranke o prejemkih kot posebnem premoženju pa sploh ni upoštevalo? 5) Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je odločbo oprlo na napačni cenitvi nepremičnin, saj izvedenec ni ocenil nepremičnino po pravilni in realni izmeri? 6) Ali je sodišče s tem, ko ni upoštevalo pravilne izmere velikosti stanovanja po vračilu 12.490 Din tožniku julija 1991 s strani A., storilo napako in so izračunane izhodiščne vrednosti stanovanja napačne. S tem so posledično tudi izračuni deležev v sodbi napačni. Sodišče ni upoštevalo pisnih zahtev tožnika, da se popravi napaka v kvadraturi kupljenega stanovanja (25. 5. 1990) in jih izvedenec ni popravil. 6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).