Jedro

Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj je v njem navedena zgolj kandidatova strokovna dejavnost pred prijavo na natečaj, ki je našteta zgolj v obliki dosedanjega opravljanja nalog in strokovne dejavnosti kandidata, brez opredelitve Komisije o njenem stališču do dejanske strokovne usposobljenosti kandidata za zasedbo delovnega mesta načelnika upravne enote in njegove sposobnosti vodenja.

Ker je na Uradniški svet in natečajno komisijo s strani države preneseno pooblastilo za odločanje in gre torej pri odločanju za javnopravno stvar, je Komisija dolžna poskrbeti, da je izvedeni postopek izpeljan zakonito, torej skladno z načelom zakonitosti in poštenosti. Določba tretjega odstavka 12. člena Poslovnika, ki predvideva uničenje posnetka po izdaji sklepa, je dopustna, kljub temu pa je uporabo predmetne določbe treba razlagati v luči pravil in načel izvedbe poštenega postopka, to pa je, da se vsa gradiva, ki so bila uporabljena za pisanje sklepa o izboru posameznega kandidata shranijo do njegove pravnomočnosti.

Posnetek razgovora s kandidatom in druga dokazila o izvedbi postopka je treba hraniti do odločitve sodišča, saj sodišče presoja zakonitost izdanega sklepa (ki obligatorno temelji tudi na razgovoru kandidata), ki pa ob uničenju gradiv (posnetka in ocenjevalnega lista še pred pravnomočno odločitvijo), lahko poraja dvom o dejansko pošteno izvedenem postopku s strani organa, na katerega so bila prenesena pooblastila za odločanje, še posebej ob odsotnosti ustrezne obrazloženosti akta v delu, ki je kandidata ocenila z oceno „neustrezno“.

Izrek

I. Ugotovi se, da je sklep Uradniškega sveta, Posebne natečajne komisije, številka 01300-47/2018/63 z dne 3. 4. 2019, nezakonit. II. Tožnika se napoti, da zahtevek za povrnitev škode uveljavlja v pravdi.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku v višini 382,47 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. V predmetni zadevi je Posebna natečajna komisija pri Uradniškem svetu Republike Slovenije (v nadaljevanju Komisija), v okviru izvedbe javnega natečaja za položaj načelnika Upravne enote Ruše, dne 3. 4. 2019, izdala sklep št. 01300-47/2018/63, s katerim je ugotovila, da kandidat A. A. izpolnjuje natečajne pogoje, vendar da kljub temu, glede na svojo strokovno usposobljenost, ni primeren za položaj načelnika Upravne enote Ruše. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je Komisija v izbirnem postopku preverila strokovno usposobljenost kandidatov na podlagi Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi št. 0130-5/2016/5 z dne 11. 4. 2016 (v nadaljevanju Standardi).

3. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija svoje odločanje razdelila v dva sklopa ocenjevanja, in sicer v sklop ocenjevanja „_izkušenj in menedžerskih sposobnosti_“ (stran 2 in 3 obrazložitve-prvi sklop) in v sklop „_strokovna znanja_“ (stran 3 in 4 obrazložitve-drugi sklop).

4. Prvi sklop ocenjevanja je Komisija razdelila še na dva elementa ocenjevanja, in sicer na ocenjevanje „_Obsega in kakovosti delovnih in vodstvenih izkušenj ter sposobnosti vodenja in upravljanja“_ za katerega je kandidat pridobil oceno neustrezno ter na element ocenjevanja „_Vrednost vizije razvoja organizacijske enote ali organa_“, za katerega je kandidat pridobil oceno ustrezno.

5. Po oceni komisije je namreč pri sposobnosti vodenja zaznati, da kandidat nima primernega načina komuniciranja, prav tako pa tudi ni izkazal ustreznega razvijanja organizacijske klime s poudarkom na izboljšanju medosebnih odnosov med zaposlenimi in odnosa do strank. Pri sposobnosti upravljanja pa ni izkazal ustreznega upravljanja kadrovskih virov, kjer se med drugim upošteva tudi organizacijske sposobnosti, kot je sposobnost povezovanja zaposlenih in skupin ter deležnikov, sposobnost zaznavanja in reševanja konfliktov, kar je za vodenje zaposlenih na upravni enoti bistvenega pomena.

6. Drugi sklop ocenjevanja je bil namenjen ocenjevanju „_strokovnih znanj kandidata_“. Komisija je tudi ta del ocenjevanja razdelila v dva sklopa, in sicer v sklop „_Poznavanje področje dela ter razumevanje poslanstva in vloge organizacijske enote ali organa v sistemu_“ ter v sklop „_Poznavanje načrtovanja rabe virov_“, pri čemer je za oba sklopa kandidatu dodelila oceno „_ustrezno_“.

7. Kandidat je bil tako pri elementu Obseg in kakovost delovnih in vodstvenih izkušenj ter sposobnost vodenja in upravljanja ocenjen z oceno „_neustrezno“_, v preostalih sklopih pa je komisija tožnika ocenila s skupno oceno „ustrezno“. Ker pa tožnik ni bil ocenjen kot ustrezen v obeh sklopih, ga je Komisija, glede na njegovo _strokovno usposobljenost,_ skupno ocenila kot neprimernega za položaj načelnika Upravne enote Ruše. _Tožbene navedbe_

8. Tožnik je pri tukajšnjem sodišču zoper navedeni sklep vložil tožbo, ker je po njegovi oceni sporna izvedba izbirnega postopka, ki je določen v Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10), saj razgovor, ki je potekal pred Komisijo o vsebinah, ki so navedene kot argument za oceno „_neustrezno_“ pri elementu "_Obseg in kakovost delovnih in vodstvenih izkušenj ter sposobnost vodenja in upravljanja_" sploh ni tekel o predmetni vsebini, zaradi česar tožnik z nobeno od navedb iz obrazložitve ni bil soočen in tako posledično ni imel možnosti, da bi se do njih opredelil. Posledično je pomanjkljiva tudi obrazložitev izpodbijanega akta in izdani akt _nezakonit_. Z navedenim mu je bila odvzeta možnost, sodelovanja v izbirnem postopku, saj se odločitev tožene stranke po njegovi oceni opira na navedbe, ki mu na razgovoru niso bile predstavljene, zaradi česar je bil z njimi soočen šele ob branju obrazložitve izpodbijanega akta, v sled česar mu je bila posledično tudi odvzeta pravica do vložitve ustreznega pravnega sredstva. Tako se o domnevnih pomanjkljivostih, ki se vsebinsko nanašajo na sposobnost vodenja in opravljanja dela, v izbirnem postopku ni mogel opredeliti in mu ni bila dana možnost, da bi toženi stranki odgovoril na očitane pomanjkljivosti ter s tem vplival na spremembo ocene o svoji (ne)ustreznosti po konkretnem elementu. Tožnik navaja, da bo iz posnetka razgovora tudi razvidna vsebina le-tega. Zaradi vsega navedenega mu je bila, po njegovi oceni, odvzeta možnost sodelovanja v izbirnem postopku, in sicer zaradi pavšalnosti razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi sklepa, saj mora biti presoja tožene stranke oprta na preverljiva dejstva in konkretizirana do te mere, da odločitev deluje verodostojno, prepričljivo in predvsem preverljivo, ne glede na to, da gre za strokovno odločanje. Zaradi navedenega tožnik tudi ne more ugotoviti, katera njegova dejanja/ravnanja/opustitve/lastnosti so bila presojana in se v posledici v tožbi tudi ne more vsebinsko opredeliti do razlogov, ki so navedeni kot podlaga za oceno njegove ustreznosti o elementu _„Obseg in kakovost delovnih in vodstvenih izkušenj, ter sposobnost vodenja in upravljanja_“. Ker gre po oceni tožnika, iz zgoraj navedenih razlogov, za neenako obravnavo in tudi nezmožnost učinkovite pravice do pravnega sredstva, je po njegovi oceni odločba nezakonita, saj gre za očitno nerazumno odločitev, glede na to, da izpodbijani akt nima razumne pravne utemeljitve in ga je tako mogoče označiti za popolnoma arbitrarnega.

9. V nadaljevanju tožbenih navedb tožnik navaja, da razume, da nima pravice biti izbran na položaj, za katerega je kandidiral, vztraja pa, da ima pravico biti enako obravnavan v izbirnem postopku in v primeru ocene o neustreznosti, pravico do prave in polne obrazložitve, ki bo individualizirano, konkretizirano ter prepričljivo in preverljivo izpričala strokovno oceno tožene stranke. Izpodbijani akt je zaradi popolne odsotnosti takšne obrazložitve nezakonit. 10. Tožnik nadalje navaja, da so razlogi v izpodbijani odločbi v točki, ki ugotavlja njegovo neustreznost tako abstraktni in pavšalni, da mu niti z ugibanjem ne omogočajo ugotoviti, na podlagi česa jih je tožena stranka izoblikovala, medtem ko so v točki, kjer ga je Komisija ocenila za ustreznega, obrazložitev Komisije natančna in ustrezno konkretizirana. Po prepričanju tožnika je tako izpodbijani akt tudi zato očitno samovoljen oziroma celo arbitraren.

11. V zaključku tožbenega zahtevka tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani akt razveljavi in toženi stranki naloži ponovitev izbirnega postopka v postopku javnega natečaja, tako da ponovno presodi tožnikovo sposobnost po elementu „Obseg in kakovost delovnih in vodstvenih izkušenj ter sposobnost vodenja in upravljanja“ oziroma razveljavi celotni natečajni postopek in vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka, skupaj z 22% DDV oziroma podredno smiselno, da ugotovi nezakonitost izdanega akta in mu prisodi odškodnino v znesku treh najnižjih mesečnih bruto plač za delovno mesto načelnika uprave enote (pripravljalna vloga z dne 3. 9. 2019).

_Navedbe tožene stranke_

12. Tožena stranka je dne 19. 6. 2019 podala odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je Komisija tožnikovo sposobnost vodenja in upravljanja presojala na podlagi njegovega življenjepisa, vizije ter seveda razgovora, s čimer je prišla do ugotovitev, zapisanih v izpodbijani odločbi. O okoliščinah razgovora lahko izpovejo članice Komisije kot priče. 13. Tožena stranka poudarja, da je pri svoji odločitvi upoštevala tudi naravo uradniškega položaja, za katerega se je tožnik prijavil, pri čemer je kot nesporno iz njegovega življenjepisa razvidno, da v državnem organu ni nikoli izvrševal pravic in dolžnosti delodajalca. Izpostavlja tudi, da je trditveno in dokazno breme glede strokovne usposobljenosti na tožniku (prim. sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I U 1622/2013-29 z dne 27. 11. 2014), čemur pa tožnik po mnenju tožene stranke ni zadostil. 14. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da 13.a člen Poslovnika Komisije ne zavezuje k obvezni prekinitvi razgovora s kandidatom, temveč to možnost zgolj dopušča. Pripominja pa še, da z zvočnim posnetkom razgovora več ne razpolaga, saj se le-ta po izdaji sklepa o primernosti oziroma neprimernosti kandidata uniči, kot določa tretji odstavek 12. člena Poslovnika. Ker tožena stranka ni imela druge pravne podlage za hrambo posnetega razgovora s tožnikom, je le-tega uničila.

15. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške.

_Navedbe iz pripravljalnih vlog_

16. V prvi pripravljalni vlogi tožnik navaja, da uničenje dokaznih sredstev najmanj do izteka rokov za uveljavljanje pravnih sredstev nima podlage v zakonu in je zato nezakonito. V zvezi z razlago 13.a člena Poslovnika pa navaja, da je iz jezikovne in tudi namenske razlage navedene določbe jasno, da se ob ugotovitvi neustreznosti kandidata razgovor s kandidatom takoj prekine, s čimer je kandidat seznanjen, da je bil pri enem od sklopov neuspešen.

17. V drugi pripravljalni vlogi tožnik dodatno navaja, da je po vpogledu v dokumentacijo izbrane kandidatke B. B. ugotovil, da slednja pri svojem dosedanjem delu ni nikoli opravljala nalog na delovnopravnem področju niti ni odločala o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja zaposlenih, prav tako ni bila odredbodajalka na finančnem področju. Izpostavlja pa tudi, da glede na določbo 65. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) ni jasno, kakšna je sankcija v primeru izbire kandidata, ki ni dosegel najboljšega rezultata, kar pomeni kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva, ki sta zagotovljeni v 23. in 25. členu Ustave RS.

18. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah stranki vztrajata pri dosedanjih navedbah in podajata še dodatna pojasnila.

_Odločanje po sodnici posameznici_

19. Sodišče je v predmetni zadevi, skladno s sklepom senata II U 328/2019 z dne 8. 6. 2022 (ki je bil vročen obema strankama), odločalo po sodnici posameznici.

_Sodna presoja_ **K I. točki izreka**

20. Tožba je utemeljena.

21. V predmetnem postopku je izpodbijani akt izdal Uradniški svet oziroma v njegovem imenu Posebna natečajna komisija (v nadaljevanju Komisija), ki je bila, skladno z določili četrtega odstavka 60. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), imenovana za izvedbo Javnega natečaja za položaj načelnika Upravne enote Ruše. Ob upoštevanje dejstva, da je bil Uradniški svet ustanovljen z ZJU (174. člen ZJU), so bile nanj, s strani države, prenesene naloge za odločanje pri razpisih za delovna mesta najvišje ravni, med drugim tudi za postopke pri izbiranju načelnikov upravnih enot (drugi odstavek 174. člena ZJU v zvezi s četrtim odstavkom 60. člena ZJU). Uradniški svet namreč, skladno z določilom prvega odstavka 178. člena ZJU, skrbi za izbiro uradnikov na položajih iz četrtega odstavka 60. člena ZJU z določanjem standardov strokovne usposobljenosti, merili za izbiro in metod preverjanja usposobljenosti. Uradniški svet za posamezne postopke javnih natečajev imenuje natečajno komisijo (drugi odstavek 178. člena ZJU).

22. Javni natečaj za položaj načelnika upravne enote tako izvaja Posebna natečajna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje Uradniški svet (četrti odstavek 60. člena ZJU).

23. Posebna natečajna komisija ugotovi kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, izdajo poseben sklep (prvi odstavek 64. člena ZJU). Zoper navedeni sklep ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor (šesti odstavek 65. člena ZJU).

24. Ker so tako na Uradniški svet prenesena pooblastila za odločanje s strani države, morajo biti postopki, ki jih Uradniški svet in Posebna natečajna komisija izvajata skladni z zakoni in pravili poštenega postopka.

25. Postopek za novo zaposlitev uradnika se izvaja kot javni natečaj (sedmi odstavek 57. člena ZJU), ki se za organe državne uprave objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo, lahko pa tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisju (prvi odstavek 58. člena ZJU). V izbirnem postopku se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu, opravi pa se lahko v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo, in sicer v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predložijo kandidati, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (61. člen ZJU). Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (prvi odstavek 62. člena ZJU). O izbiri oziroma neizbiri uradnika se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku, izda in vroči sklep (prvi odstavek 63. člena ZJU).

26. Na podlagi prvega odstavka 60. člena ZJU se za postopek javnega natečaja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek torej Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), razen določb o ustni obravnavi.

27. Tožeča stranka v tožbi med drugim izpostavlja, da je izpodbijani akt v delu, ki se nanaša na prvi sklop – „_izkušnje in menedžerske sposobnosti“_ neobrazložen, saj konkretizacije obrazložitve o neustreznosti kandidata pri sklopu _„Obseg in kakovost delovnih in vodstvenih izkušenj ter sposobnosti vodenja in upravljanja_“, sploh ne vsebuje, medtem ko je v delu odločbe, kjer je Komisija ugotovila njegovo ustreznost, izpodbijani sklep natančno in konkretizirano obrazložen.

28. Sodišče najprej izpostavlja, da mora že po uradni dolžnosti, v okviru presoje zakonitosti izdanega akta, še pred odločanjem o dejanskem stanju zadeve, preveriti ali je izpodbijani akt ustrezno obrazložen na način, da se ga da preizkusiti.

29. Odločba/sklep upravnega organa ali organa na katerega je država prenesla svoja pooblastila za odločanje (kot je v danem primeru Uradniški svet) ima naravo upravne odločbe, ki mora biti, skladno z določilom 214. člena ZUP, ustrezno obrazložena, in sicer konkretizirano na točno določen primer, še posebej v delu, v katerem vlogi vlagatelja ni odobreno oziroma v delu za katerega organ šteje, da kandidat ne ustreza, saj je le na tak način zagotovljena pravica do poštenega postopka in pravica do izjave stranke. V nasprotnem se namreč stranka v svojih navajanjih ne more ustrezno opredeliti do razlogov organa v času izvedbe postopka in tudi ne ob morebitni vložitvi pravnega sredstva, prav tako pa ob navedeni odsotnosti razlogov tega dejstva in razlogov, ki so organ vodili k odločitvi, ne more preveriti sodišče. Pri navedenem ne gre zanemariti, da je Komisija predmetni postopek snemala in posnetek razgovora še pred pravnomočnostjo odločbe uničila.

30. Po pregledu razlogov izpodbijanega sklepa je pritrditi navedbam tožeče stranke, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj je na strani tri izpodbijanega sklepa navedena zgolj kandidatova strokovna dejavnost pred prijavo na natečaj, ki je našteta zgolj v obliki dosedanjega opravljanja nalog in strokovne dejavnosti kandidata, brez opredelitve Komisije o njenem stališču do dejanske strokovne usposobljenosti kandidata za zasedbo delovnega mesta načelnika upravne enote in njegove sposobnosti vodenja ob tem, da se kandidatu očita, da nima ustrezne sposobnosti vodenja in upravljanja, ker _nima primernega načina komuniciranja,_ pri tem pa iz obrazložitve ni razvidno na kakšni podlagi oziroma na podlagi katerih dejstev je Komisija to ugotovila in kakšen je ta neprimeren način komuniciranja. Ali je kandidat že pred prijavo imel neprimeren način komuniciranja pa je Komisija to ugotovila iz predloženih listin (npr. ocenjevalnih listov kandidata ali drugih dejstev) ali pa je Komisija neprimernost komuniciranja kandidata ugotovila ob priliki razgovora z njim, še zlasti ob upoštevanju, da iz Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi (URL RS 63/2007 in naslednji z veljavnostjo od 1. 5. 2016, v nadaljevanju Standardi) v tem delu pod poglavjem „sposobnost vodenja“ / podpoglavje „_delovna zmožnost, zlasti komuniciranje“, med komuniciranje sodi: „znanje tujih jezikov, govorne sposobnosti, veščine javnega nastopanja, sposobnost doslednega poslušanja, sposobnost komuniciranja z zunanjimi in notranjimi javnostmi, sposobnost reševanja konfliktov, ocena neverbalnega komuniciranja_“, kar iz izpodbijanega sklepa konkretizirano ne izhaja niti za eno točko s področja komuniciranja.

31. Sodišče izpostavlja, da mora iz odločbe jasno konkretizirano izhajati kakšen je ta domnevno neprimeren način komuniciranja kandidata, vse z namenom, da se lahko kandidat do navedb in ugotovitev Komisije ustrezno in konkretizirano opredeli. Obrazložitev mora torej temeljiti na _konkretnih navedbah o neustreznosti in na konkretnih dejstvih in dokazih,_ ki jih je mogoče preveriti tako kandidatu kakor tudi sodišču ob morebitno vloženem pravnem sredstvu. Ker Komisija v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedla kateri so tisti neprimerni načini komuniciranja kandidata, kako so se izkazovali, kakšen je torej neprimeren odnos komuniciranja, ki ga je izkazal kandidat in katere so tiste dejanske kandidatove odsotnosti sposobnosti pri izkazovanju razvijanja organizacij, je izpodbijani akt v tem delu neobrazložen. Prav tako pa iz izpodbijanega akta ne izhaja, kakšne pa bi morale biti kandidatove „menedžerske izkušnje in sposobnosti“, da bi ustrezale standardom, ki jih pričakuje Komisija, glede na zapisano, da je Komisija v _„prvem sklopu ocenjevala izkušnje in menedžerske sposobnosti kandidata_“, ob upoštevanju, da je kandidat med drugim opravljal vodstvena dela načelnika oddelka za prostorsko urejanje in varstvo okolja Občine Ruše, _kjer je opravljal vsa dela, ki so danes v pristojnosti načelnikov upravnih enot_ (kot izhaja iz navedb Komisiji glede njegove predhodne strokovne dejavnosti). Ker navedeno v izpodbijanem sklepu ni konkretizirano navedeno glede točno obravnavanega kandidata in njegovih lastnosti in sposobnosti, ki jih je Komisija presojala, ni jasno na kakšni podlagi in na katerih dejstvih ali/in dokazih je Komisija prišla do zaključka, da kandidat v tem delu „_ne ustreza_“ in je tako pritrditi tožeči stranki, _da obrazložitev Komisije v tem delu ni verodostojna, tudi ne prepričljiva_ in še manj pa preverljiva.

32. Sodišče na tem mestu pripominja, da je Komisija sicer edina, ki ima pravico presojati strokovnost in primernost kandidata, vendar da morajo njeno stališče in razlogi za odločitev jasno izhajati vsaj iz odločbe, ki jo izda. Ne gre pa prezreti, da tudi iz Standardov, ki jih je pri delu uporabila Komisija v sklopu „izkušnje in menedžerske sposobnosti zahteva presojo treh elementov, pri čemer mora kandidat izkazati več vidikov posameznega elementa, kot npr. za presojo sposobnosti vodenja in upravljanja vidik „_delovne prožnosti, zlasti komuniciranje, optimizacijo postopkov, ustvarjalnost, sposobnost uresničevanja, razvijanje organizacijske klime, izboljšanje medosebnih odnosov in dobrega odnosa do strank“_. Iz izpodbijanega sklepa mora tako konkretizirano izhajati ali je Komisija posamezni element sklopa presojala in kaj je ugotovila pri posameznem ocenjevanju vidikov, ki se presoja skladno s Standardi oziroma mora konkretizirano obrazložiti, zakaj kandidat posameznega izmed pričakovanih vidikov nekega elementa ne izpolnjuje (torej npr. zakaj ni delovno prožen; zakaj nima sposobnosti upravljanja ali ima izkušnje v smislu odločanja o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja; ali je opravljal dela na podobnih vodstvenih mestih oziroma zakaj Komisija šteje da predložene vodstvene kvalifikacije načelnika oddelka ne ustrezajo opravljanju nalog primerljivega vodstvenega mesta, ki se v predmetu tega javnega natečaja pričakuje od kandidata za načelnika upravne enote in zakaj ne; zakaj Komisija šteje, da ima kandidat sposobnost strateškega načrtovanja ali ne; konceptualnega razmišljanja in oblikovanja sistemskih rešitev / ali ne; zakaj ima ali nima organizacijskih sposobnosti; zakaj ima ali nima sposobnosti spremljanja učinkov dela, in na podlagi katerih dejstev in dokazov je Komisija to zaključila. Glede na dejstvo, da tudi iz Standardov izhaja, da Komisija vrednoti posamezne elemente z razgovorom IN preučitvijo dokumentacije, ki jo kandidat predloži v postopku1 (torej skupaj in ne alternativno), mora biti kot rezultat odločitve iz sklepa tudi jasno razvidno kako je Komisija ocenila vsak posamezni element in nato na podlagi vsega skupaj, torej razgovora in z upoštevanjem predložene dokumentacije, prišla do skupne ocene za kandidata.

33. Pritrditi je tudi tožnikovim navedbam, da je nasprotno v izpodbijanem sklepu podana zelo konkretizirana obrazložitev v segmentu drugega sklopa („strokovna znanja“ na str. 4), za katerega je Komisija ocenila, da kandidat ustreza kriterijem, saj je iz obrazložitve jasno razvidno zakaj Komisija šteje, da ima kandidat ustrezna strokovna znanja, saj „_ustrezno pozna področje dela upravne akte, razume poslanstvo upravne enote oziroma njeno vlogo v sistemu, ustrezno pojasni umestitev upravne enote glede na sistem javne uprave ter navede naloge oziroma pristojnosti upravne enote, pravilno navede naloge in pristojnosti načelnika upravne enote ter komu je odgovoren, ustrezno pojasni pomen koordinacijskega sosveta in tudi pozna razmerje med upravno enoto in ministrstvom za javno upravo kot tudi razmerje med upravno enoto in ostalimi ministrstvi, pozna področje. Poznavanje načrtovanja in rabe virov, pravilno navede predpis v katerem je opredeljena notranja organizacija upravne enote in opiše postopek priprave Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, kdo ga sprejem in kaj vsebuje_“, in tako naprej. Komisija je v nadaljevanju tudi navedla v katerem delu je kandidat napačno odgovoril na posamezna vprašanja, in sicer _„Napačno naveden predpis, ki določa postopke priprave kadrovskega načrta in podobno. Ne zna oceniti koliko časa bi kot načelnik namenil zaposlenim in koliko časa strokovnemu delu_“, kar je rezultiralo k odločitvi Komisije, da kandidata v tem delu „_Strokovna znanja_“ oceni s skupno oceno „_ustrezno_“.

34. Tako sodišče šteje, da so Komisiji znana določila 214. člena ZUP o dolžnosti ustrezne obrazložitve izdanega akta, saj je v tem segmentu izpodbijanega sklepa natančno sledila določilom ZUP.

35. Sodišče zato pripominja, da se brez ustrezne konkretizacije očitanega, kandidat ne more ustrezno izjaviti in tudi ne vložiti ustreznega pravnega sredstva. Iz navedene obrazložitve prav tako ne izhaja na podlagi katerih dejstev, okoliščin ali listin je Komisija ugotovila, da kandidat ni izkazal ustreznega razvijanja organizacijske klime s poudarkom na izboljšanju medosebnih odnosov med zaposlenimi in odnosa do strank, ob tem da je ob priliki razgovora v zvezi z „_motivacijo zaposlenih izpostavil iskreno pohvalo_“. Ali na podlagi njegove prijave, predloženih listin ali na podlagi razgovora ali pa na podlagi vsega skupaj.

36. Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da gre pri predmetni odločitvi Komisije za strokovno odločitev v katero sodišče niti ne posega, kar pa ne pomeni, da je dopustno predmetne postopke izvesti neskladno z zakonskimi določili in pravili poštenega postopka med katere sodi tudi standard ustrezne obrazloženosti izdanega akta. Tako mora biti s strani tožene stranke kot organa odločanja natančno pojasnjeno, zaradi katerih morebitno neizpolnjenih elementov, po posameznem sklopu določenih standardov, tega določenega kandidata, Komisija ocenjuje, da kandidat ne ustreza, kar pa iz izpodbijane odločbe glede kandidata ne izhaja ravno v delu, kjer je Komisija kandidatu dodelila oceno „neustrezno“, kar ob uničenju posnetka razgovora pred pravnomočnostjo izdanega akta, ne predstavlja transparentno izvedenega postopka in je tudi v nasprotju z načelom poštenega postopka, ki izhaja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).

37. Po stališču sodišča tako ni skladno s pravili poštenega postopka, da je Komisija posnetek razgovora uničila še pred pravnomočnostjo odločitve, pri tem pa je neustrezno sklicevanje Komisije, da za hrambo posnetka ni imela zakonite podlage, še posebej, ker je s tem kandidatu onemogočila dokazovanje glede izvedenega postopka in poteka razgovora pred Komisijo. Ravno obstoj zvočnega posnetka predstavlja in hkrati tudi zagotavlja transparentnost izvedenega postopka in se sodišče ne strinja z navedbo tožene stranke, da služi zgolj kot pripomoček za pisanje za pripravo sklepa o neprimernosti oziroma primernosti kandidata ob upoštevanju dejstva, da je na podlagi določila šestega odstavka 65. člena ZJU zoper odločitev tožene stranke dovoljen upravni spor. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da takšno uničevanje dokazov o poteku postopka _še pred pravnomočnostjo postopka_ onemogoča nadzor sodišča nad zakonitostjo izvedenega postopka pri delovanju upravnih organov, kar je sicer naloga sodišča, in je bilo v predmetnem primeru tudi na tak način s tem dejanjem poseženo v ustavno pravico tožnika do ustrezno vloženega sodnega varstva.

38. Pri navedenem pa sodišče še posebej izpostavlja, da je Komisija, ki je bila imenovana s strani Uradniškega sveta, na katerega so s strani države prenesena pooblastila za vodenje postopka in odločanje, dolžna v prvi vrsti upoštevati veljavne zakone. Poslovnik o delu posebnih natečajnih komisij (v nadaljevanju Poslovnik) na katerega se Komisija sklicuje, je podzakonski akt, s katerim se ureja zgolj organizacija in način dela posebnih natečajnih komisij za presojo primernosti kandidatov za zasedbo položajnih uradniških mest po Zakonu o javnih uslužbencih in po drugih zakonih_._ Ker pa je na Uradniški svet in natečajno komisijo s strani države preneseno pooblastilo za odločanje in gre torej pri odločanju za javnopravno stvar, je Komisija dolžna poskrbeti, da je izvedeni postopek izpeljan zakonito, torej skladno z načelom zakonitosti in poštenosti. Določba tretjega odstavka 12. člena Poslovnika, ki predvideva uničenje posnetka po izdaji sklepa, je dopustna, kljub temu pa je uporabo predmetne določbe treba razlagati v luči pravil in načel izvedbe poštenega postopka, to pa je, da se vsa gradiva, ki so bila uporabljena za pisanje sklepa o izboru posameznega kandidata shranijo do njegove pravnomočnosti. Iz navedene določbe res ne izhaja, da se posnetek uniči po pravnomočnosti sklepa, vendar je treba po oceni sodišča navedeno določbo ustavno skladno razlagati v luči dejstva, da je zoper navedeni sklep dopustno sodno varstvo (14. člen Poslovnika in 6. odstavka 65. člena ZJU). Ob upoštevanju, da morajo biti zakoni in podzakonski predpisi skladni z ustavo (153. člen Ustave RS) in splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, morajo v posledici tudi posamični akti in dejanja državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil temeljiti na _zakonu ali zakonitem predpisu_. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.2 To varstvo ni nič drugačno v upravnih postopkih, saj ima v upravnih postopkih, ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako upravnega organa v razmerju do posamične stranke, še večji pomen in je še bolj pomembna. Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen EKČP)3 oziroma predstavlja del pravice o dobri upravi, ki izhaja iz 41. člena Listine EU. Zraven tega je zgolj iz ustrezne obrazložitve razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve organa, ki odloča o zadevi. Vodenje poštenega postopka s strani upravnega organa oziroma organa na katerega so prenesena pooblastila s strani države, pa ne pomeni zgolj zavzetja stališč stranke glede dejanskih vidikov zadeve, temveč tudi glede pravnih vidikov.4

39. Navedeno pomeni, da bi bilo treba posnetek in druga dokazila o izvedbi postopka (tudi ocenjevalni list, ki je, kot priloga Standardov, določen s predpisanim obrazcem) hraniti do odločitve sodišča, saj sodišče presoja zakonitost izdanega sklepa (ki obligatorno temelji tudi na razgovoru kandidata), ki pa ob uničenju gradiv (posnetka in ocenjevalnega lista še pred pravnomočno odločitvijo), lahko poraja dvom o dejansko pošteno izvedenem postopku s strani organa na katerega so bila prenesena pooblastila za odločanje, še posebej ob odsotnosti ustrezne obrazloženosti akta v delu, ki je kandidata ocenila z oceno „neustrezno“. Pri navedenem ne gre zanemariti, da je tožnik takoj po prejemu odločitve v dopisu z dne 14. 5. 2019 navedel, da bo dejanski potek razgovora s kandidatom razviden s posnetka in je Komisija kandidata v dopisu številka 01300-47/2018/71, z dne 20. 5. 2019, celo poučila, da lahko zahteva upravno sodno presojo izdanega sklepa, v kolikor se z odločitvijo Komisije ne strinja.

40. Na podlagi vsega navedenega sodišče tako pripominja, da se tožeča stranka ni mogla ustrezno izjaviti glede razlogov neustreznosti (ob odsotnosti obrazložitve in uničenju posnetka), ki bi jo naj ugotovila Komisija v prvem sklopu preverjanja, saj ji niso bili znani konkretizirani razlogi domnevnega neustreznega komuniciranja, torej zakaj nima kandidat primernega načina komuniciranja.

41. V izpodbijanem sklepu pa prav tako ni konkretizirano na kak način je Komisija ugotovila kandidatove sposobnosti glede organizacijske klime in upravljanja s kadri, saj ni jasno kako ali s čim (na podlagi katerih dejstev, dokazov, listin...) kandidat ni izkazal ustreznega razvijanja organizacijske klime s poudarkom na izboljšanju medosebnih odnosov med zaposlenimi in odnosa do strank in tudi na kak način kandidat ni izkazal sposobnosti ustreznega upravljanja kadrovskih virov. Torej kakšno bi bilo ustrezno razvijanje organizacijske klime in upravljanja z viri kot ga je Komisija glede na standarde pričakovala pri kandidatih za predmetno razpisano mesto, ob upoštevanju, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je Vizijo razvoja, ki jo je kandidat priložil k prijavi Komisija ocenila kot „_ustrezno_“, ker „_temelji na strokovnem znanju kandidata povezanim s področjem dela_“ in da je med drugim „_realna, strokovno utemeljena, uporabna in izvedljiva v praksi_“. Glede na tožbene navedbe kandidata, da pred Komisijo o tem delu sploh ni tekel razgovor, tožena stranka pa je dejstvo (da je tožnikovo sposobnost v tem delu presojala na podlagi njegovega življenjepisa, vizije ter razgovora) delno pojasnila v odgovoru na tožbo, je prepozno in še vedno nekonkretizirano. Sodišče namreč ob takšni odsotnosti konkretizirane obrazložitve navedenega tudi ne more preveriti. Stranka mora biti v postopku seznanjena z razlogi, ki so organ vodili k zavrnitvi. Ob odsotnosti podanih razlogov, se stranka namreč ne more ustrezno izjaviti, v posledici pa ni zadoščeno načelu izvedbe poštenega postopka.

42. V predmetnem postopku je tožena stranka izvedla natečajni postopek in delovala s pomočjo Komisije, ki je bila imenovana posebej za predmet tega natečaja, kar pa ne pomeni, da tudi v takšnem postopku ni treba upoštevati vseh pravil, skladno določilom načela zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in varstva pravic strank iz 7. člena ZUP. Odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer o katerem kot organ odloča, zgolj s splošno navedbo načina dela Komisije (kar je sicer ustrezno) in pripadajočih členov zakonov, ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

43. Vse navedeno pomeni, da bi moral biti izpodbijani sklep, v skladu z 214. členom ZUP5, ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju ustrezno obrazložen, z vsemi materialno pravnimi podlagami in ob upoštevanju in navedbi vseh dokazov, ki so organ vodili k sprejeti odločitvi, in hkrati dovolj individualizirana in konkretizirana, da se da preizkusiti, saj je le tako posledično vsem strankam postopka omogočeno enako pravno varstvo, kar pa v danem primeru ni bilo podano. Polna obrazložitev je nujna sestavina odločbe/sklepa, sicer ta temelji na bistveni postopkovni napaki (saj odločbe ni mogoče preizkusiti 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP)6. 44. Sodišče je pri presoji akta že po uradni dolžnosti dolžno preveriti ali je izdani akt ustrezno obrazložen in ali je posledično strankam v postopku kršena pravica do izjave, vse z namenom, da stranki postopka ni kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, zaradi česar je tako na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotovilo, da je akt neustrezno/pomanjkljivo obrazložen in s tem nezakonit, saj v predmetni zadevi ni mogoče preveriti kakšni so bili tisti razlogi Komisije, ki so jo vodili k sprejeti odločitvi, tega dejstva pa sodišče niti v okviru dokaznega postopka izvedbe glavne obravnave ne bi moglo preveriti, saj tudi z zaslišanjem članic Komisije, njihovih izjav ne bi moglo preveriti in primerjati s stališčem Komisije in z obrazložitvijo iz odločbe, ker obrazložitve z razlogi za odločitev Komisije v tem delu dejansko ni oziroma je pomanjkljiva. Z izvedbo glavne obravnave pred sodiščem namreč ni mogoče dopolnjevati neustrezne oziroma pomanjkljive obrazložitve odločbe, ki jo izda organ, ki v zadevi odloča, saj bi sodišče na ta način stopilo v polje presoje organa.

45. Tako se sodišče v predmetni zadevi ni spuščalo v presojo dejanskega stanja in zato tudi ni izvedlo glavne obravnave, saj zaradi odsotnosti konkretiziranosti akta (bistvena kršitev pravil postopka) sploh ni prišlo do presoje dejanskega stanja zadeve z zaslišanjem predlaganih prič in tudi ne glede navedb tožnika o izpolnjevanju vodstvenega pogoja za izbrano kandidatko. Morebitno zaslišanje prič bi namreč pomenilo dopolnitev nepolno ugotovljenega dejanskega stanja in postopka, (pri čemer se sodišče ne sme spuščati v strokovno presojo ustreznosti kandidata), kar pa ne bi moglo nadomestiti ustrezne in konkretizirane obrazložitve organa, ki je odločal. Sodišče mora že po uradni dolžnosti ob presoji izpodbijanega akta najprej preveriti ustreznost in zakonitost izdanega akta v katerega pa gotovo sodi konkretizirana, individualizirana, in ustrezna obrazložitev, ki se nanaša na točno določenega kandidata.

46. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče ob upoštevanju 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, skladno z določilom drugega odstavka 64. člena ZUS-1 in ob upoštevanju tožbenega zahtevka (večkratno izpostavljanje tožeče stranke, da je izpodbijani sklep nezakonit, str. 4 tožbe, drugi in tretji odstavek) in zahtevku za določitev odškodnine, odločilo, da je izpodbijani sklep, zaradi navedenih kršitev pravil postopka, nezakonit (drugi odstavek 64. člena ZUS-17). Sodišče je pri tem upoštevalo, da je bil akt o imenovanju izbrane kandidatke B. B. 8 kot načelnice Upravne enote že izvršen.

47. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, zaradi storjenih kršitev pravil upravnega postopka pred in ob izdaji izpodbijanega akta (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

48. Sodišče je tožnika z uveljavljanjem zahtevka za povračilo škode napotilo na pravdo. Odločitev o višini odškodnine bi namreč, ob smiselni uporabi petega odstavka 65. člena ZJU, zahtevala tehtanje glede na težo kršitve in nastale posledice. Poleg tega bi bilo treba tožnika pozvati na dopolnitev tožbe zaradi določne opredelitve višine zatrjevane škode, saj ni določno opredelil, koliko znaša posamezna najnižja bruto plača, in njene višine ni dokazoval z ustreznim dokaznim sredstvom. Navedeno pa bi v smislu 2. odstavka 67. člena ZUS-1 bistveno podaljšalo postopek v upravnem sporu.

**K III. točki izreka**

49. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik, glede na tretji odstavek 25. člena ZUS-1, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadevo je sodišče rešilo po sodnici posameznici izven naroka, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, zaradi česar se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Ker je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo še stroški v višini 10% od navedenega zneska, torej 28,5 EUR. Tako obračunani stroški se povišajo za 22% DDV, torej za 68,97 EUR. Glede na navedeno je tožnik upravičen do povrnitve stroškov v višini 382,47 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo. Plačana sodna taksa pa se v skladu s 37. členom Zakona o sodnih taksah stranki, ki v sporu uspe, vrne po uradni dolžnosti, ne da bi se posebej odločalo o njenem vračilu.

1 Po naročilu predstojnika pa se lahko določi še presoja posameznega elementa s praktičnimi nalogami, lahko pa tudi s testiranjem – torej zgolj v tem delu Standardi dopuščajo alternativno uporabo). 2 Tako sodbe VSRS X Ips 357/2015, X Ips 358/2015, X Ips 359/2015 in X Ips 360/2015, vse z dne 5. 4. 2017. 3 Tako sodna praksa Vrhovnega sodišča RS X Ips 1/2020 z dne 2. 9. 2020, točka 8 obrazložitve. 4 Enako izhaja iz Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, Kerševan, E. in Androjna, V. GV založba 2017, str. 88 in 89. 5 Obrazložitev odločbe obsega:1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;4. navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba;5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. 6 Enako izhaja iz Komentarja ZUP, UL Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 444. 7 Če je bil izpodbijani upravni akt že izvršen in bi njegova odprava nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznikov ali pravnih oseb, sodišče v primerih iz prejšnjega odstavka s sodbo ugotovi nezakonitost izpodbijanega upravnega akta. Če je tožnik postavil zahtevek za povračilo škode, ravna sodišče po 67. členu tega zakona. V tem primeru gre namreč za posebno, izrecno zakonsko pooblastilo, da zaradi varstva sorazmernosti poseganja v pravice drugih ali v javni interes odloči mimo tožbenega zahtevka izpodbojne tožbe in izda (le) ugotovitveno sodbo. Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2019, str. 369. 8 Javno dostopni podatki na spletni strani Upravne enote Ruše.