Jedro

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

Toženka je priglasila stroške za revizijo skladno z veljavnim ZOdvT, ki pa se glede na 41. člen ZOdvT ne uporablja za sodne postopke, ki so se na prvi stopnji začeli pred uveljavitvijo tega zakona (1. 1. 2009). V tem primeru je bila tožba vložena 27. 6. 2005, zato je treba nagrade in izdatke za storitve odvetnice v postopku z revizijo določiti po doslej veljavni Odvetniški tarifi (OT).

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 419,99 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo za ugotovitev, da sta tožnik in toženka s skupnimi sredstvi in skupnim delom pridobila nepremičnino, da sta njuna deleža na tej nepremičnini enaka in da je toženka dolžna tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo lahko vknjižil kot solastnik do ene polovice. V tožbi je navedel vrednost spornega predmeta v višini 10.432,32 EUR (prej 2,500.000 SIT). Tožnik je naknadno uveljavljal še podredni zahtevek za plačilo svojih vlaganj v to nepremičnino v višini 37.556,33 EUR (prej 9.000.000 SIT). Tako primarni kot podredni zahtevek je naknadno razširil za plačilo 1.620,67 EUR (prej 388.378 SIT), ker naj bi v skupno premoženje spadala tudi zavarovalnina iz življenjskega zavarovanja in za plačilo 1.094,95 EUR (prej 262.395 SIT), kolikor naj bi znašali dodatni stroški za adaptacijo hiše. 2. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 16. 6. 2009 delno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da sta tožnik ter toženka s skupnimi sredstvi in delom pridobila nepremičnino ter da je tožnikov delež na tej nepremičnini 26/100. V presežku (za višji delež in za plačilo 1.662,41 ter 1.094,95 EUR) je primarni zahtevek zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je ugodilo toženkini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je stvarnopravni zahtevek iz naslova skupnega pridobivanja zavrnilo. Prav tako je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in odločitev o zavrnitvi primarnega zahtevka za plačilo 1.094,95 EUR razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem je tožnikovo pritožbo zavrnilo in (glede odločitve o zavrnitvi zahtevka za plačilo 1.662,41 EUR) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik zoper tisti del sodbe pritožbenega sodišča, v katerem je bil zavrnjen njegov stvarnopravni zahtevek, vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

5. Toženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrženje.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana 16. 6. 2009, to je po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008, ki je začel veljati 1. 10. 2008). V skladu s prvim in drugim odstavkom 130. člena ZPP-D se je pravdni postopek 1. 10. 2008 nadaljeval po določbah spremenjenega zakona. Zato novelirane določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in spremenjena ureditev revizije veljajo tudi v obravnavanem primeru.

8. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

9. Po drugem odstavku 44. člena ZPP je v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Ker je v reviziji sporna zgolj odločitev o zavrnitvi primarnega stvarnopravnega zahtevka, je vrednost spornega predmeta v tem primeru 10.432,32 EUR. V zvezi s tem ni pomembno, da je tožnik svoj podredni denarni zahtevek za povrnitev vlaganj v nepremičnino naknadno zvišal na 47.741,95 EUR, saj to ne more vplivati na vrednost primarnega nedenarnega zahtevka, ki ima drugo dejansko in pravno podlago.

10. Ker revizija ni dovoljena po zakonu, niti ni bila dopuščena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

11. Tožnik mora toženki po prvem odstavku 165. člena ZPP povrniti stroške odgovora na revizijo. Toženka je priglasila stroške za revizijo skladno z veljavnim Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, v nadaljevanju ZOdvT), ki pa se glede na 41. člen ZOdvT ne uporablja za sodne postopke, ki so se na prvi stopnji začeli pred uveljavitvijo tega zakona (1. 1. 2009). V tem primeru je bila tožba vložena 27. 6. 2005, zato je treba nagrade in izdatke za storitve odvetnice v postopku z revizijo določiti po doslej veljavni Odvetniški tarifi (OT). Revizijsko sodišče je zato toženki priznalo stroške v višini 419,99 EUR (kar vsebuje nagrado odvetnici za sestavo odgovora na revizijo, dvajset odstotni DDV na odvetniške storitve in dva odstotne materialne stroške). Ni ji priznalo stroškov za sodno takso, ker iz spisa ne izhaja, da bi bila plačana.