Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba, ki sta jo 30. 10. 1986 A. A. in B. B. sklenila s sedaj že pokojno C. C., in ki je naslovljena kot darilna pogodba, razvezana, ter da so zato toženci, ki so dediči po pokojni C. C., dolžni izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri parcelah št. 710/7 in 713 k. o. ... kot lastnik ponovno vpisal A. A. 2. Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki jo je vložil tretji toženec D. D., je prvostopenjsko sodišče s sklepom zavrglo.

3. Tretji toženec je sklep o zavrženju njegove pritožbe zoper sodbo izpodbijal, pritožbeno sodišče pa je njegovi pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter o pritožbi zoper sodbo odločilo tako, da ji je ugodilo in sodbo spremenilo: tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bila pogodba razvezana, je zavrnilo.

4. Sodišče prve stopnje je tretjetoženčevo pritožbo zoper sodbo zavrglo zato, ker jo je v njegovem imenu vložil pooblaščenec, ki mu ga je sodišče postavilo na podlagi določb tedaj veljavnega 170. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pa ta pritožbi ni priložil pooblastila stranke. Odločitev je oprlo na določbo četrtega odstavka 98. člena ZPP, po kateri sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže, če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva. Pritožbeno sodišče pa je opozorilo na ustaljeno sodno prakso, po kateri sodišča še več let po sprejetju Zakona o brezplačni pravni pomoči v letu 2008, zaradi katere so bile določbe 170. člena črtane iz ZPP, sodišča od odvetnikov, postavljenih za zastopanje po tej določbi, niso zahtevala posebnega pooblastila in so dovolila zastopanje strank že na podlagi sodnega sklepa; prav tako je bilo v konkretnem primeru, ko je bil tretjemu tožencu odvetnik postavljen v letu 2006 in je pritožbeno sodišče tako zastopanje kot pravilno sprejelo že v letu 2011; zaradi pravkar navedenega in ker odvetnik ni uspel vzpostaviti stika s tretjim tožencem in zato iz objektivnih razlogov ni uspel pridobiti pooblastila oziroma odobritve stranke za opravljana pravdna dejanja, je odločitev o zavrženju pritožbe v nasprotju z ustavno pravico do pravnega sredstva in z načelom poštenega sojenja.

5. Tožnik je zoper sklep in sodbo pritožbenega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije. Njegova (obširno obrazložena) teza je, da je sodišče druge stopnje s tem, ko je vsebinsko obravnavalo pritožbo, ki jo je v imenu tretjega toženca vložil odvetnik, postavljen po tedaj veljavnem 170. členu ZPP, ki se ni izkazal s pooblastilom stranke, zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnih pravil iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče po njegovem prepričanju sklepa o zavrženju pritožbe ne bi smelo razveljaviti, zato tudi ne bi smelo odločiti o pritožbi.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.