Jedro

Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem solastniškem deležu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da skupno premoženje pravdnih strank predstavlja stanovanje in da delež tožnika na skupnem premoženju znaša 60 %. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo v ugotovitvenem delu glede obsega premoženja razveljavilo, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 49/2010 dopustilo glede vprašanja, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se iz naslova višjih dohodkov enega od partnerjev ovrže zakonska domneva o enakih deležih oziroma kakšno težo je treba dati denarnim zmožnostim zakoncev pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju. Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) je toženka zoper drugostopenjsko sodbo vložila pravočasno revizijo zaradi revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo v obravnavani zadevi kršeno pravilo „ko pravdni stranki vsaka po svojih močeh, enakovredno prispevata k pridobitvi skupnega premoženja in si enako prizadevata za skupno preživljanje sebe in otrok, je skupno premoženje last obeh v enakih deležih“. Le izjemoma sodišče določi enemu od partnerjev večji delež zaradi višjih dohodkov, in sicer tedaj, ko je dohodek drugega zakonca bistveno višji (večkratniki) in so tako visoki dohodki rezultat njegove iznajdljivosti, podjetnosti, delavnosti in organizacijskih sposobnosti. Pravno zmotno je, da še enkrat višji tožnikov dohodek že utemeljuje njegov 60% delež na skupnem premoženju. Poudarja, da tožnikovi dohodki niso večkrat presegali njenih in da ni pojasnjeno, v čem konkretno naj bi se kazala tožnikova iznajdljivost in angažiranost. Da je bil tožnik pri nakupu stanovanja bistveno bolj angažiran pa ni ugotovitev prvostopenjskega sodišča, pač pa dodatek pritožbenega sodišča. Sklicuje se na zadeve VS RS II Ips 418/2002, II Ips 538/2000 in II Ips 491/2002. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi 50% delež tožnika na skupnem premoženju.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Toženka se v obravnavani reviziji zavzema, da bi bila deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, izhaja, da sta pravdni stranki približno enako skrbeli za gospodinjstvo in družino, tožnikovi dohodki pa so bili dvakrat višji kot toženkini.

8. Bistveno višji dohodki enega od zakoncev (enako velja za zunajzakonskega partnerja) se ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem solastniškem deležu. V obravnavani zadevi je zato ključna ugotovitev, da sta obe pravdni stranki približno enako skrbeli za gospodinjstvo in družino. Nadaljnja ugotovitev, da je imel tožnik bistveno višje dohodke (dvakrat višje dohodke) kot toženka, pa utemeljuje zaključek, da je tožnik k nastanku skupnega premoženja prispeval več kot toženka (prvi odstavek 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Drugače bi bilo, če tožnik na račun višjih dohodkov ne bi ničesar prispeval k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino. V takšnem primeru bi se lahko bistveno višji dohodki enega od zakoncev izenačili z bistveno večjim (nematerialnim) prispevkom drugega zakonca k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino.

9. Revizija sicer utemeljeno opozarja, da pritožbeno sodišče ni imelo podlage za ugotovitev, da se je tožnik intenzivneje angažiral pri nakupu stanovanja, vendar gre pri tem le za nepomemben zaključek pritožbenega sodišča, ki na oceno o deležih pravdnih strank v obravnavni zadevi ne vpliva. Že ugotovitvi, da sta pravdni stranki približno enako skrbeli za gospodinjstvo in družino ter da so bili tožnikovi dohodki dvakrat višji kot toženkini, namreč utemeljujeta zaključek, da je tožnikov delež na skupnem premoženju 60%, toženkin pa 40%. Zato je odločitev obeh sodišč materialnopravno pravilna.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče toženkino revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člena ZPP).

11. Toženka ni upravičena do povrnitve stroškov revizijskega postopka, ker z revizijo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), tožnik pa zaradi tega, ker stroškov odgovora glede na njegovo vsebino ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).