Jedro

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno zavrnili dokazni predlog z zaslišanjem tožnikovega očeta in ali bistveno zmanjšana razsodnost utemeljuje sklepanje o omejeni poslovni sposobnosti.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno zavrnili dokazni predlog z zaslišanjem tožnikovega očeta in - ali bistveno zmanjšana razsodnost utemeljuje sklepanje o omejeni poslovni sposobnosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v četrtem sojenju zavrnilo tožbena zahtevka za ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitev sporazuma, s katerim sta pravdni stranki v obliki notarskega zapisa ugotovili, da v času zakonske zveze nista pridobili skupnega premoženja, in izjavili, da so s tem sporazumom rešena vsa vprašanja in medsebojni zahtevki iz naslova skupnega premoženja. Kot je pojasnilo, je bil sporazum sklenjen neposredno po tožnikovem prihodu iz komune, kjer se je zdravil odvisnosti od heroina. Na tožnikovo funkcioniranje je tedaj vplivala duševna motnja (t. i. prilagoditvena motnja), a ne v takem obsegu, da bi bil zaradi nje nerazsoden. Tožnik ob podpisu sporazuma ni bil nerazsoden, temveč le zmanjšano oziroma bistveno zmanjšano razsoden. Zaključilo je, da se je tožnik v času sklepanja sporazuma morda res težje znašel, da pa je kljub temu imel sposobnost oblikovati veljavno izjavo volje. Njegova volja tudi ni imela napak (bistvena zmota ali prevara).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj (1) vezanosti presoje razsodnosti osebe pri sklepanju pravnih poslov na merila, ki veljajo v odškodninskem pravu in pri ugotavljanju prištevnosti v kazenskem pravu, in v zvezi s tem pravilne uporabe materialnih predpisov glede ugotavljanja razsodnosti in poslovno omejene sposobnosti osebe, (2) uporabe določila 213. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma kje so meje pri odločanju, katere dokaze bo sodišče izvajalo za ugotavljanje odločilnih dejstev, in (3) upoštevanja vseh okoliščin pri presojanju utemeljenosti zahtevka. Nasprotuje presoji sodišč nižjih stopenj o tožnikovi razsodnosti pri sklepanju pravnega posla, ki zmotno temelji na določilih odškodninskega in kazenskega prava o deliktni oziroma krivdni odgovornosti. Takšne sodne prakse revizijskega sodišča ni. Glede sposobnosti razsojanja se sklicuje na stališča, ki jih je revizijsko sodišče zavzelo v sodbah II Ips 476/97 z dne 7. 10. 1998 in II Ips 450/2005 z dne 23. 2. 2006. Na nerazsodnost tožnika v času sklepanja sporazuma kaže ugotovitev izvedenca, da je bil tožnik tedaj na stopnji mladoletne osebe. Ker se sodišči nižjih stopenj s tem vprašanjem nista ukvarjali, temveč sta presojali le okoliščine, pomembne za deliktno in kazensko odgovornost tožnika (točki 14 in 17 obrazložitve prvostopenjske sodbe), sta zmotno uporabili določbe 86. in 94. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Izpodbojnost pogodbe utemeljuje že omejena poslovna sposobnost, tej pa ustreza ugotovitev sodišča prve stopnje o tožnikovi bistveno zmanjšani razsodnosti. Napačno je tudi stališče sodišč nižjih stopenj, da je bil tožnik v pravni zmoti, ko je menil, da bo lahko sklenjeni sporazum kasneje kadarkoli spremenil, saj mu je to povedala notarka. Če mu je notar, ki je oseba javnega zaupanja, podal napačen pouk oziroma ga je tožnik tako razumel, ne gre za pravno, temveč dejansko zmoto (46. člen OZ). V nadaljevanju predloga tožnik graja zavrnitev dokaza z zaslišanjem njegovega očeta, ki ga je predlagal glede svoje sposobnosti razumeti pomen sklenitve sporazuma in njegovih posledic. Ker je živel pri očetu, bi ta vedel povedati o njegovem stanju ob sklepanju sporazuma. Sodišče bi ga moralo zaslišati predvsem zato, ker postavljeni izvedenec ni imel na razpolago objektivnih podatkov, prič in medicinske dokumentacije za oceno tožnikovega zdravstvenega stanja v času sklenitve sporazuma. Kljub temu, da je tožnik v pritožbi dovolj natančno pojasnil, zakaj vztraja pri izvedbi obravnavanega dokaza, ga je sodišče druge stopnje štelo za nepotrebnega, pritožbene očitke v tej smeri pa zmotno ocenilo kot pomanjkljivo obrazložene. Navaja, da se je revizijsko sodišče o tem izreklo že v sklepu III Ips 66/2002 z dne 16. 1. 2003. Opozarja na okoliščino, da je prodal svoje trisobno stanovanje, denarna sredstva vložil v stanovanjsko hišo in salon toženke in njene mame, ob tem pa takoj po predčasnem prihodu z zdravljenja odvisnosti od drog podpisal obravnavani sporazum, da s toženko nimata skupnega premoženja. Iz navedenega že na prvi pogled jasno izhaja, da lahko tako ravna le nerazsodna oseba. Te okoliščine, ki jo je zatrjeval v tožbi in v zvezi s katero je predlagal dokaze, sodišči nižjih stopenj nista presojali, zato izpodbijana odločitev nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker takšna odločitev pomeni odstop od sodne prakse revizijskega sodišča oziroma te prakse o opisanih vprašanjih ni, poleg tega pa gre za vprašanje lastninske pravice kot temeljne ustavne pravice, se zavzema za dopustitev revizije.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367c. člena ZPP).