Jedro

Za oceno tožnikovega poskusnega dela je bistven njegov neresni odnos do izrecnih in utemeljenih navodil tožene stranke, da mora pobrani denar sproti odvajati na blagajno in njegova takojšnja priključitev posameznim delavcem, ki so zavestno delali mimo teh navodil ter vztrajanje pri takem načinu dela kljub opozorilom nadrejenega prometnika na pravočasno oddajanje denarja. Ob takem odnosu do izrecnih navodil glede poslovanja z denarjem je tožena stranka že iz tega razloga utemeljeno ugotavljala, da tožnik poskusnega dela na delovnem mestu voznika, ki je istočasno zadolžen za pobiranje voznin, ni uspešno opravil.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišča druge in prve stopnje tako spremenita, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „Ugotovi se nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 5. 2009, ki jo je tožena stranka sklenila s tožnikom dne 9. 3. 2009. Ugotovi se, da je še zmeraj v veljavi pogodba o zaposlitvi z dne 9. 3. 2009 in je tožena stranka dolžna pozvati tožnika na delo ter mu vpisati v delovno knjižico delovno dobo za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do 9. 3. 2011, vse v osmih dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožniku plačati plačo, ki bi jo prejemal, če bi pri njej delal, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega vsakomesečnega zneska dalje do plačila in mu plačati tudi obvezne prispevke in davke vse v osmih dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka“.

Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 8. 5. 2009 zaradi negativne ocene poskusnega dela. Hkrati je ugodilo tudi zahtevku za vrnitev na delo in priznanje delovne dobe za čas veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sicer sklenjena za določen čas dveh let (do 9. 3. 2011) ter za plačilo plače, ki bi jo tožnik prejemal, če bi pri toženi stranki delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih neto zneskov in za plačilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da tožnik, kot voznik avtobusa, v poskusni dobi v nasprotju z vsebino pogodbe o zaposlitvi in v nasprotju s pisnimi navodili ob nastopu dela sicer ni pravočasno oddajal od potnikov pobranega denarja, kar je bil bistveni razlog za negativno oceno poskusnega dela, da ga je na pravočasno oddajanje denarja trikrat opozoril pristojni prometnik, oziroma mu glede tega postavljal vprašanja, kdaj bo denar oddal. Pri tem pa je štelo za odločilno, da denarja niso pravočasno oddajali tudi nekateri drugi vozniki avtobusov, med njimi tudi sodelavec, ki je po naročilu tožene stranke tožnika seznanil s potekom avtobusnih prog in razmerami na njih in ki je tožnika tudi seznanil z lastno prakso pri oddajanju denarja. Hkrati je ugotovilo, da se je tožnik utemeljeno prilagodil sicer nepravilni praksi glede ravnanja s tahografi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in soglašalo s presojo sodišča prve stopnje. Pri tem je kot dodatni razlog za nezakonitost izredne odpovedi štelo, da tožena stranka pred odpovedjo tožniku ni zagotovila možnosti zagovora.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo tožnikova ravnanja, zaradi katerih je bilo njegovo poskusno delo negativno ocenjeno, je pa zmotno presodilo, da ne morejo biti podlaga za negativno oceno poskusnega dela. Ob tem, da je prejel tožnik, kot poklicni voznik, ob nastopu dela jasna ustna in pisna navodila o pravočasnem oddajanju denarja in da so bila voznikom znana pravila o ravnanju s tahografom in da je bil tožnik na zamude pri oddajanju denarja tudi opozarjan, nepravilna občasna praksa posameznih sodelavcev tožnika ni opravičevala, da bi sam v nasprotju z navodili delal enake napake, ki so pri toženi stranki opredeljene celo kot hujše kršitve delovnih obveznosti. Opozarja, da je poskusno delo namenjeno preverjanju, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca glede opravljanja dela in s tega vidika je potrebno presojati tudi oceno le-tega. Navaja, da je bil nadaljnji razlog, s katerim je sodišče druge stopnje utemeljevalo nezakonitost odpovedi, to je, da je bila tožniku kršena pravica do zagovora, zanjo presenečenje, saj se tožnik na to dejstvo ni skliceval, tak zaključek sodišča pa je tudi v nasprotju s sedaj veljavno opredelitvijo pravice do zagovora v drugem odstavku 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Poleg tega graja ravnanje sodišča, ko je toženi stranki naložilo, da prizna tožniku delovno dobo tudi za naprej, ko še ni bilo znano, ali bo delovno razmerje na podlagi pravnomočne sodbe sploh vzpostavljeno.

4. Revizija je utemeljena.

5. Na podlagi 125. člena ZDR se delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovorita za poskusno delo, ki lahko traja največ šest mesecev. Če delodajalec ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko na podlagi četrtega odstavka tega člena delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

6. Glede na gornje določbe tožena stranka utemeljeno opozarja, da je poskusno delo namenjeno preverjanju, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca, ki jih le-ta utemeljeno oblikuje glede na uspešno opravljanje dela na delovnem mestu, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma je delavčevo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih zasleduje delodajalec. Poskusno delo v bistvu ni namenjeno sankcioniranju delavčevih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč je namenjeno preizkusu delavčevih delovnih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.

7. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik v času dvomesečne poskusne dobe vsaj petkrat mudil s pravočasnim oddajanjem denarja, čeprav je bilo sprotno oddajanje denarja določeno v pogodbi o zaposlitvi in je bil ob nastopu dela s strani pristojnega odgovornega delavca izrecno opozorjen, da mora pobrani denar oddati najkasneje v dveh delovnih dneh in je to izrecno izhajalo tudi iz pisnega navodila, s katerim je bil tožnik ob nastopu dela seznanjen in čeprav ga je pristojni prometnik trikrat opozoril oziroma spraševal, kdaj bo pobrani denar oddal. Hkrati je ugotovilo, da je neredno oddajal denar tudi delavec, ki je tožnika seznanil z avtobusnimi progami, hkrati pa tudi s svojo prakso in domnevno prakso še nekaterih drugih delavcev, ki se niso držali navodil o sprotnem oddajanju pobranega denarja.

8. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče zmotno presodilo, da tožnikovo ravnanje v zvezi z oddajanjem denarja ni moglo biti utemeljena podlaga za negativno oceno njegovega poskusnega dela. Za oceno tožnikovega poskusnega dela je bistven njegov neresni odnos do izrecnih in utemeljenih navodil tožene stranke, da mora pobrani denar sproti odvajati na blagajno in njegova takojšnja priključitev posameznim delavcem, ki so zavestno delali mimo teh navodil ter vztrajanje pri takem načinu dela kljub opozorilom nadrejenega prometnika na pravočasno oddajanje denarja. Ob takem odnosu do izrecnih navodil glede poslovanja z denarjem je tožena stranka že iz tega razloga utemeljeno ugotavljala, da tožnik poskusnega dela na delovnem mestu voznika, ki je istočasno zadolžen za pobiranje voznin, ni uspešno opravil. 9. ZDR neuspešno opravljeno poskusno delo navaja med drugimi razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v prvem odstavku 111. člena, poleg tega pa v četrtem odstavku 135. člena še posebej določa, da lahko ob poteku poskusne dobe delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec poskusnega dela ni uspešno opravil. V zvezi z izredno odpovedjo ZDR v drugem odstavku 83. člena določa pravico delavca do zagovora, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči. Kot takšen primer pa zakon izrecno navaja tudi neuspešno opravljeno poskusno delo, oziroma podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga.

10. Glede na navedene opredelitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je sodišče druge stopnje zmotno menilo, da bi lahko bila sporna izredna odpoved nezakonita tudi zato, ker tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, saj sedanje določbe ZDR v tem primeru zagovora delavca v postopku odpovedi ne opredeljujejo v smislu pogoja za zakonitost odpovedi.

11. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, da se tožnikov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, saj so bili pogoji za zakonitost sporne izredne odpovedi podani. Pri tem se sodišče do revizijskih navedb, ki niso mogle vplivati na drugačno odločitev, ni bilo dolžno opredeliti.

12. Izrek o stroških postopka temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka.