Jedro

Poimenovanje naziva na delovnem mestu je drugačno od naziva, kot ga je imel tožnik pred premestitvijo. Prvostopenjski organ in tožena stranka sta pojasnila, da je bil tožnik imenovan v uradniški naziv inšpektor I specialist, ki je uradniški naziv VII stopnje ter da je z izpodbijano odločbo imenovan v naziv iste stopnje, torej VII stopnje policijski inšpektor I. Razlog je v drugačnem poimenovanju uradniškega naziva tega delovnega mesta glede na veljaven Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bil tožnik z dnem premestitve imenovan v uradniški naziv VII. stopnje policijski inšpektor I s tem, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik imenovan v uradniški naziv VII. stopnje policijski inšpektor specialist I, ker je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za premestitev na drugo delovno mesto in se zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na tem delovnem mestu imenuje v uradniški naziv VII. stopnje policijski inšpektor I. 2. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja je kot pritožbeni organ zavrnila tožnikovo pritožbo. V obrazložitvi se sklicuje na 84. člen in 79. Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Navaja, da tožnik do premestitve opravlja naloge na delovnem mestu policijskega inšpektorja specialista v nazivu VII. stopnje, policijski inšpektor specialist I ter da je bil s sklepom št. 1002-1463/2010/2 (1502-10) z dne 24. 11. 2010 zaradi delovnih potreb premeščen na delovno mesto policijskega inšpektorja, na katerem se naloge v skladu z veljavnim Aktom o sistematizaciji opravljajo v treh zaporednih nazivih policijski inšpektor III., II. in I., torej v nazivih IX., VIII. in VII. stopnje.

3. Tožnik je vložil tožbo. Navaja, da je izpodbijana odločba posledica sklepa št. 10051-1384/2010/2 z dne 19. 1. 2011, s katerim je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep o premestitvi z dne 24. 11. 2010. Tožnik je bil brez soglasja premeščen iz delovnega mesta policijskega inšpektorja specialista I v Upravi za policijske specialnosti v Centru za varovanje in zaščito, Oddelku za varovanje oseb, Referatu za varovanje določenih domačih in tujih oseb na delovno mesto policijskega inšpektorja I na Policijsko akademijo. Tožnik pred Delovnim in socialnem sodiščem izpodbija navedeni odločbi, zahteva vrnitev na prejšnje delovno mesto in izplačilo razlik v plači. Navaja, da glede premestitve ni navedeno v čem so konkretni razlogi, da bo delo učinkoviteje teklo na delovnem mestu ter da gre za izmišljen razlog za premestitev in kršitev 79., 147., 149. in 150. člena ZJU. Tožnik je razporejen na manj plačano delovno mesto policijskega inšpektorja I v Policijski akademiji, kjer je prerazporejen za predavatelja na nižjo plačo, ob tem, da oddelek, v katerem je prej opravljal delo, še obstoja. Navaja, da je posledično nezakonita tudi odločba o imenovanju v drug naziv, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu. Nezakonit je tudi iz razloga, ker nivo naziva ni enakovreden z nivojem oz. kategorijo prejšnjega naziva, ki je višji in je ovrednoten z višjo plačo. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo in odločbo tožene stranke odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je bil tožnik 24. 11. 2010 zaradi učinkovitejšega in smotrnejšega dela premeščen na delovno mesto policijskega inšpektorja I v Policijsko akademijo in da je bil z izpodbijano odločbo z dnem premestitve imenovan v uradniški naziv VII. stopnje policijski inšpektor I. Delo se na novem delovnem mestu v skladu z Aktom o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivov v Policiji št. 0100-15/2008/1 z dne 28. 7. 2008, s spremembami, opravlja v treh zaporednih nazivih policijski inšpektor I., II. in III., kar je v skladu s prilogo 1 Uredbe o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in nazivih organov javne uprave in pravosodnih organov (Uradni list RS, št. 58/03 in spremembe), kjer je razvidno, da so znotraj plačne podskupine C3 v nazive VII. stopnje uvrščeni policijski inšpektor I., policijski inšpektor specialist I, kriminalistični inšpektor I in kriminalistični inšpektor specialist I. Glede na to, da je na delovnem mestu, na katerega je tožnik premeščen, drugačno poimenovanje uradniškega naziva kot na prejšnjem delovnem mestu, je bilo treba tožnika z dnem premestitve imenovati v uradniški naziv VII. stopnje policijski inšpektor I, ki je pogoj za zasedbo, kar je skladno s prvim odstavkom 84. člena in prvim odstavkom 79. člena ZJU. Za zakonitost premestitve je bistveno, da se tožnika premesti na uradniško delovno mesto, kjer se naloge lahko opravljajo v nazivu iste stopnje (147. člen ZJU), pri čemer mora predstojnik izkazati enega od pogojev za enostransko premestitev iz 149. člena ZJU, ki sta oba v konkretnem primeru izpolnjena, o zakonitosti pa teče spor pred pristojnim delovnim sodiščem. Za odločitev v tem postopku je bistveno, da je tožnik z dokončnim in izvršljivim sklepom predstojnika premeščen na delovno mesto policijskega inšpektorja, kjer je pogoj za opravljanje dela tudi naziv VII. stopnje policijski inšpektor I. Nižja plača ni predmet odločanja v tem postopku in je posledica dejstva, da je Kolektivna pogodba za državno upravo, upravo pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (Uradni list št. 60/08, v nadaljevanju KPDU) drugače ovrednotila tudi nazive iste stopnje ter je naziv policijski inšpektor specialist I ovrednoten z izhodiščnim 33. plačnim razredom, naziv policijski inšpektor I pa z izhodiščnim 32. plačnim razredom. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. V pripravljalnih vlogah tožnik navaja, da ne gre le za spremembo naziva, temveč za premestitev na drugo delovno mesto, drugo lokacijo, drugo plačo in da nivo naziva ni enakovreden ter da gre za premestitev, ki nima podlage v zakonu, ki je nezakonita in nepravilna. Razlogi niso nikjer izkazani. Gre za izmišljene razloge za premestitev in kršitev 147., 149. in 150. člena ZJU. Že sama razporeditev na novo delovno mesto je nezakonita. Sodišču predlaga, naj to reši kot predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev ali pa prekine postopek in počaka do pravnomočne odločitve v delovnem sporu.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po 84. členu ZJU uradnik izvršuje javne naloge v nazivu, ki se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv. V naziv se imenuje z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva. Za uradniška delovna mesta se kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev s področja delovnega prava, določi med drugim tudi naziv (prvi odstavek 79. člena ZJU). V zadevi ni sporno, da je tožnik imenovan v uradniški naziv VII. stopnje policijski inšpektor I z dnem premestitve. Navedeno pomeni, da je datum določen oz. določljiv, kljub temu da ni naveden, na kar sicer izrecno napotuje 84. člen ZJU (tretji odstavek). Datum premestitve pa v zadevi ni sporen in izhaja iz sklepa z dne 24. 11. 2010, ki se nahaja v upravnih spisih (3. 12. 2010). Gre sicer za pomanjkljivost, ki pa ni bistvena in na samo odločitev ne vpliva.

8. V zadevi tudi ni sporno, da je v zvezi s premestitvijo sprožen delovni spor pred pristojnim Delovnim in socialnim sodiščem, zato se sodišče do očitkov, ki se nanašajo na nepravilnosti in nezakonito premestitev ni opredelilo, saj za to ni pristojno. Tudi njegovi ugovori v zvezi z izplačilom plače oz. nižjega plačnega razreda ne morejo biti predmet sodnega varstva v upravnem sporu, saj je pravica do plače pravica iz delovnega razmerja ter je za presojo zakonitosti takega sklepa tudi pristojno Delovno in socialno sodišče, sicer pa v obravnavanem primeru ne gre za takšen sklep.

9. V obravnavanem upravnem sporu se glede na določbe ZJU (šesti odstavek 24. člena), ko je o pravicah in obveznostih odločeno z upravno odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba v skladu z ZUP, in ker ZJU ne določa drugače, obravnava vprašanje ali je tožnik z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito imenovan v uradniški naziv VII stopnje policijski inšpektor I. Iz upravnih spisov izhaja, da je poimenovanje naziva na delovnem mestu drugačno od naziva, kot ga je imel tožnik pred premestitvijo. Prvostopenjski organ in tožena stranka sta pojasnila, da je bil tožnik imenovan v uradniški naziv inšpektor I specialist (šifra 36550), ki je uradniški naziv VII stopnje ter da je z izpodbijano odločbo imenovan v naziv iste stopnje, torej VII stopnje policijski inšpektor I (šifra 35453). Razlog je zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva tega delovnega mesta glede na veljaven Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji. V obravnavanem primeru gre torej za situacijo (po)imenovanja tožnika v uradniški naziv iste stopnje zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je tožnik premeščen, z upoštevanjem sistemizacije konkretnega delovnega mesta. Oba naziva sta enake stopnje, kar vse izhaja iz zgoraj navedenega Akta in Priloge I Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Ker je imenovanje v naziv pogoj za izvrševanje javne naloge oz. zasedbo delovnega mesta (84. člen povezavi z 79. členom ZJU), je po mnenju sodišča utemeljeno izdana izpodbijana odločba.

10. Tožbeni očitki v tem postopku pa se tudi ne nanašajo na način in postopek imenovanja v drug naziv oziroma preimenovanje, temveč na razloge (pre)imenovanja naziva, torej premestitve na drugo delovno mesto, kar pa je kot rečeno, predmet drugega postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem. Drugih konkretnih očitkov na izpodbijano odločitev, razen da naziv ni enakovreden z nivojem oziroma kategorijo prejšnjega naziva, ki je bil ovrednoten tudi z višjo plačo, tožnik ni podal, zato sodišče glede na spisne podatke ni našlo razloga za predlagano odpravo izpodbijane odločbe. Po povedanem tudi ni utemeljen tožnikov predlog za odločanje o predhodnem vprašanju, saj glede na stvarno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča, sodišče za to nima pristojnosti. Sodišče tudi ni sledilo predlogu tožnika za prekinitev postopka do rešitve vprašanja glede zakonitosti premestitve kot predhodnega vprašanja, saj po mnenju sodišča postopek, ki teče pred Delovnim in socialnim sodiščem ni pravno pomemben za presojo zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu. Po mnenju sodišča je prvostopenjski organ pravilno uporabil določbe ZJU glede naziva, v katerem uradnik izvršuje javne naloge (84. člen ZJU), ki je med drugim pogoj za opravljanje dela (79. člen ZJU). Z imenovanjem v naziv v obravnavanem primeru, ki je posledica premestitve, pa se tožnikov pravni položaj tudi ne more poslabšati, saj se njegove pravice in obveznosti z drugačnim poimenovanjem naziva enake stopnje, po mnenju sodišča ne smejo spremeniti. Kolikor gre za nižji plačni razred, kot navaja tožnik in priznava tudi tožena stranka, pa kot rečeno, so tožnikovi zahtevki lahko le predmet sodnega varstva v sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem in ne morejo biti predmet sodnega varstva v upravnem sporu.

11. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Po povedanem tudi niso izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.