Jedro

Škoda, do katere je prišlo zaradi nenadnega premika traktorja ob vleki balirke (kamor sodi tudi njeno odpenjanje), čeprav na površini, ki ni namenjena javnemu prometu, je škoda, ki je nastala pri običajni funkciji traktorja in je krita z obveznim zavarovanjem v prometu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 1.461,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala povračilo škode, ki ji je nastala, ko ji je ob pripenjanju balirke na traktor na nogo padla njena gred.

2. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da se je traktor ob škodnem dogodku uporabljal kot prevozno sredstvo in da ni tožničinega prispevka k škodi. Z vmesno sodbo je odločilo, da je toženka v celoti odgovorna za škodo.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Ni ločevalo med uporabo traktorja kot delovnega stroja in njegovo uporabo kot prevoznega sredstva. Izhajalo je iz tega, da je do tožničine poškodbe prišlo ob običajni funkciji oziroma uporabi traktorja.

4. Revizija je bila dopuščena s sklepom II DoR 31/2015 z dne 14. 5. 2015 glede vprašanja odgovornosti tožene stranke iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, ko traktor opravlja funkcijo delovnega stroja.

5. Dopuščeno revizijo vlaga toženka. Meni, da stališče pritožbenega sodišča ni skladno z odločbo SEU C- 162/13 z dne 4. 9. 2013. Uporaba vozila iz te odločbe ne krije vsake situacije oziroma vsake škode, pač pa le škodo, ki izvira iz običajne funkcije traktorja kot vozila, ne pa kot delovnega stroja. Opozarja na Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), katerega ime kaže zakonodajalčev namen, da predpiše obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za dejavnost prometa, in da je treba običajno uporabo vozila razlagati restriktivno, upoštevajoč konkretne okoliščine. V primeru, ko je bil traktor pripeljan na travnik, da se nanj priključi dodatek za opravljanje delovne funkcije (kardanska gred, balirka), to ni običajna uporaba traktorja kot vozila. V času poškodbe je namreč traktor miroval in se je premaknil le nehote zaradi zdrsa voznikove noge s sklopke. V podkrepitev svojega stališča se sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 2/2012, II Ips 247/2006 in II DoR 382/2013. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da tožničin tožbeni zahtevek zavrne in zahteva povračilo revizijskih stroškov.

6. Tožnica je na vročeno revizijo obrazloženo odgovorila. Meni, da je bil ob poškodbi traktor v funkciji vlečnega vozila in da si toženka uporabo vozila razlaga preozko. Predlaga zavrnitev toženkine revizije in zahteva povračilo stroškov odgovora.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Škodni dogodek seže v leto 2010, ko je že veljala Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/103/ES z dne 16. 9. 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, v kateri je bila kodificirana tudi Direktiva Sveta o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (72/166/EGS). Toženkina odgovornost je odvisna od interpretacije uporabe vozila iz Direktive 2009/103/ES in določbe 15. člena ZOZP, v katerega je bila prenesena,(1) uporaba vozila namreč ne v evropskem, ne v slovenskem pravnem redu ni natančneje definirana. Ob tem je sodišču v pomoč tudi praksa Sodišča Evropske Unije, sprejeta na podlagi prej veljavne, a v sedaj veljavni ureditvi kodificirane Direktive 72/166/EGS.

9. Revizijsko sodišče povzema odločilno dejansko stanje: - tožnica je na makadamski cesti ob travniku skušala na stoječem traktorju zamenjati klin za prevoz balirke (daljši klin) s klinom za baliranje (krajši klin); - ko je odstranila klin za vleko, ji je ob nenadnem premiku traktorja, ker je možu noga zdrsnila s traktorske sklopke, vlečni drog (gred) padel na nogo in jo poškodoval. 10. V preteklosti je slovenska sodna praksa največkrat izhajala iz namena obveznega zavarovanja po ZOZP in poudarjala socializacijo rizika oziroma težnjo poskrbeti za oškodovance v javnem prometu. Pri tem za presojo, ali je določena škoda krita z obveznim zavarovanjem ali ne, ni bilo odločilno, ali je ta nastala na javni površini, pa tudi ne, ali je motorno vozilo stalo ali se gibalo brez priključenega motorja. Zavarovalno kritje pa je izključila, kadar je bilo vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja (ko je škoda npr. nastala v zvezi s traktorjem, ki se je uporabljal zgolj kot pogonsko sredstvo,(2) ali kadar je traktor deloval kot delovni stroj na neprometni površini(3)).

11. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 415/2011 Sodišču Evropske unije zastavilo predhodno vprašanje o razlagi pojma „uporaba vozila“ iz prej veljavne Direktive 72/166/EGS. To je s sodbo C-162/13 z dne 4. 9. 2014 odgovorilo, da pojem „uporaba vozila“ zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. V skladu s šestim odstavkom 113 a. člena Zakona o sodiščih (ZS) je predhodna odločba Sodišča Evropske unije za slovenska sodišča obvezujoča, kar se je odrazilo tudi v novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča. V nadaljevanju revizijskega preizkusa v zadevi II Ips 415/2011 je kot uporabo v skladu z običajno funkcijo vozila štelo primer, ko je do nesreče prišlo pri vzvratni vožnji traktorja s prikolico z namenom premika na določeno mesto.(4)

12. Revizijsko sodišče pritrjuje pritožbenemu sodišču, da je škoda, do katere je prišlo zaradi nenadnega in nehotenega premika traktorja ob vleki balirke (kamor sodi tudi njeno odpenjanje ali pripenjanje), čeprav na površini, ki ni namenjena javnemu prometu, škoda, ki je nastala pri običajni funkciji traktorja in je krita z obveznim zavarovanjem v prometu. Drugačne razlage ne narekujejo v reviziji izpostavljene odločbe Vrhovnega sodišča. Že zgoraj je to navedlo razloge, ki narekujejo spremembo dosedanjih togih stališč.

13. Ker dopuščen revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

14. Odločitev, da toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe. Tožnici pa mora povrniti stroške njenega odgovora. Revizijsko sodišče ji je priznalo 1.461,56 EUR (1.178,00 EUR nagrade za revizijski postopek po tarifi št. 3300, 20,00 EUR priglašenih materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ter 22 % DDV po tar. št. 6007 Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, v nadaljevanju ZOdvT), ki ga je revizijsko sodišče uporabilo glede na prehodno določbo drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015)). Če tožena stranka stroškov ne bo povrnila v roku 15 dni, bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Op. št. (1): Lastnik vozila mora skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje avtomobilske odgovornosti), razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je sprejel v prevoz. Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri uporabi vozil, registriranih v Republiki Sloveniji, mora biti sklenjeno v skladu z določbami tega zakona.

Op. št. (2): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 721/2009 (ličkanje koruze), II Ips 754/2007 (siliranje koruze), II Ips 392/2007 (cepljenje polen), II Ips 2/2012 (vleka lesa z vitlom), II DoR 382/2013 (žaganje drv), ...

Op. št. (3): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 134/2000 (tožnica je pri setvi pšenice sestopila z deske sejalnika, priključenega na traktor), II Ips 20/2005 (tožnica je na njivi, ob nakladanju bal slame, padla s prikolice traktorja zaradi sunkovitega premika traktorja), II Ips 408/2005 (tožnik je škodo utrpel kot traktorist med oranjem na njivi), II Ips 247/2006 (nakladanje silosa na tovornjak), ...

Op. št. (4): Tožnik je spravljal bale sena na podstrešje skednja, vzpenjal se je po lestvi, ko je zavarovanec tožene stranke traktor s prikolico, na kateri so bile bale sena, prestavil vzvratno in pri tem zadel lestev, ki se je skupaj s tožnikom prevrnila na tla.