Jedro

Glede na nesuspenzivnost pritožbe zoper prvostopno odločbo o uvedbi postopka razlastitve so posledice uvedbe postopka že nastale in se nastopa le-teh z začasno odredbo ne more zadržati.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožniki so 6. 2. 2008 vložili pri naslovnem sodišču tožbo zoper odločbo Upravne enote A., št. ... z dne 29. 8. 2007, s katero je prvostopni organ v 1. točki izreka odločil, da se v korist Občine A. z dnem izdaje te odločbe uvede postopek razlastitve za del nepremičnine parc. št. 215/1, njiva v izmeri 473 m2, vl. št. 1216, k.o. B., kjer je na podlagi delne odločbe o denacionalizaciji RS, Upravne enote A., št. ... z dne 13. 12. 2005, vknjižena lastninska pravica v korist A.A., do celote, v 2. točki izreka, da se ugotovi, da je izkazana javna korist za razlastitev dela nepremičnine s parc. št. 215/1, njiva v izmeri 473 m2, vl. št. 1216, k.o. B., v 3. točki izreka, da dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičnino ali njeno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja, pravni posel, sklenjen v nasprotju s to določbo, pa je ničen, v 4. točki izreka, da je odločba podlaga za vpis začetka razlastitvenega postopka v zemljiško knjigo na nepremičnini, ki je predmet te odločbe, z zaznambo prepovedi prometa z nepremičnino, dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, vknjižbo pa bo izvedlo Okrajno sodišče v A. po uradni dolžnosti, v 5. točki izreka, da je postopek razlastitve dela nepremičnine s parc. št. 215/1 zaradi izgradnje občinske ceste za potrebe bodoče industrijske cone Trata nujni postopek in pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve, ter v 6. točki izreka, da stroškov postopka ni bilo. Drugostopni organ je z odločbo, št. ... z dne 5. 12. 2007, navedeno odločitev potrdil. Tožniki so v zvezi z vloženo tožbo predlagali, da se odločba prvostopnega organa odpravi in da se po pravnomočnosti sodbe naslovnega sodišča izbriše zaznamba začetka razlastitvenega postopka in zaznamba prepovedi odtujitve nepremičnine ter se postopek razlastitve ustavi, zahtevali pa so tudi povrnitev stroškov postopka.

Hkrati pa so tožniki vložili tudi zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega akta, v kateri so navedli, da predlagajo, da sodišče odloži izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne sodbe, saj bi v nasprotnem primeru nastala velika premoženjska škoda vsem zakonitim dedičem po pok. A.A., torej tudi tožnikom. Vrednost te nepremičnine bi se z izvedbo te odločbe in odločbe Upravne enote A., št. ... z dne 12. 10. 2007, zelo zmanjšala. Poleg tega pa z Občino A. potekajo usklajevanja v zvezi z sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za celotno nepremičnino, ki so v zaključni fazi, kar je bolj smotrno in razumno ter v korist vseh prizadetih.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožniki s tožbo izpodbijajo odločbo prvostopnega organa, kar je v skladu z določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), po katerem sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa sodišče odloča v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu pa je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Kot toženko pa sodišče po določbi 17. člena ZUS-1 glede na vsebino tožbe in tožbenega zahtevka šteje Republiko Slovenijo, ki jo zastopa drugostopni organ.

Sodišče je zahtevo tožnika za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov: Po določbi 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožnik mora tako za utemeljenost začasne odredbe po zgoraj citirani določbi navesti vse okoliščine in razloge in jih z dokazi tudi utemeljiti.

Smisel instituta po navedeni določbi je, da ne pride do realizacije izpodbijanega akta, kar bi tožnikom prizadelo težko popravljivo premoženjsko škodo. Z odločbo o uvedbi postopka razlastitve, ki je v obravnavanem primeru izpodbijani akt, se ugotavlja, ali obstoji javna korist, ki je pogoj za razlastitev, na to ugotovitev pa Zakon o urejanju prostora (v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami), ki je materialna podlaga za razlastitev, veže določene pravne posledice (določba 100. člena ZUreP-1).

V obravnavanem primeru tožniki zatrjujejo, da bo nastala velika premoženjska škoda vsem dedičem po pok. A.A., prejšnji lastnici nepremičnine s parc. št. 215/1, k.o. B., saj se bo z izvedbo izpodbijanega akta ter z izvedbo odločbe Upravne enote A., št. ... z dne 12. 10. 2007 (slednja je izdana na podlagi določbe 101. člena ZUreP-1, na podlagi katere lahko upravni organ dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev), zaradi razlastitve dela navedene nepremičnine vrednost celotne nepremičnine zelo zmanjšala. Z navedenim tožniki utemeljujejo težko popravljivo škodo kot temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1. Sodišče ugotavlja, da tožniki svoje zahteve za odložitev izvršitve odločbe o uvedbi postopka razlastitve niso konkretizirali, saj zgolj navedba o nastanku velike premoženjske škode zaradi izvršitve izpodbijane odločbe ne zadostuje za podanost pogoja po zgoraj citirani določbi. Izpodbijana odločba bo predmet odločanja o tožbi. Glede na nesuspenzivnost pritožbe zoper prvostopno odločbo (peta točka izreka izpodbijane odločbe) so zakonske posledice uvedbe postopka po določbi 100. člena ZUreP-1 že nastale (zaznamba v zemljiški knjigi, prepoved prometa z nepremičnino). Nastopa le-teh se z začasno odredbo torej ne more zadržati. Kljub tem pravnim učinkom odločbe pa bi bila sklenitev prodajne pogodbe z Občino A. kot kupcem dopustna; tak pravni posel, t.j. prodaja nepremičnine razlastitvenemu upravičencu, je namreč glede na določbo 3. odstavka 100. člena ZUreP-1 dopusten. Težko popravljiva škoda pa tožnikom tudi ne bo nastala z izvedbo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del (ki se izvrši šele po njeni pravnomočnosti), saj mora razlastitveni upravičenec v primeru, če ne uspe z zahtevo za razlastitev, odpraviti posledice pripravljalnih del oziroma izplačati odškodnino za vso dejansko škodo (določba 101. člena ZUreP-1). Glede na navedeno pogoj težko popravljive škode po presoji sodišča tako ni izkazan.

Sodišče je tako zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.