Jedro

Sodišče prve stopnje res ni izrecno navedlo, zakaj je zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, sodišče druge stopnje pa je štelo, da izvedba tega dokaza za ugotavljanje dejstva, za katera je bilo zaslišanje te priče predlagano, ni bila potrebna. Opustitev izrecne obrazložitve o razlogu za zavrnitev tega predlaganega dokaza na pravilnost in zakonitost sodbe ne bi moglo vplivati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reintegracijski in reparacijske zahtevke. Tožnica je kot poslovodja tehnične trgovine v I. z nezakonitim postopanjem v času od 15. 3. do 30. 7. 2010, ki ima tudi znake kaznivega dejanja, naklepoma kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. To naj bi storila z vnašanjem neresničnih podatkov v blagajniške račune, izdajanjem negativnih računov in fiktivno prodajo, zaračunavanjem blaga, ki predhodno ni bilo kupljeno, neizročanjem računov kupcem, vnašanjem neresničnih podatkov v računalniški sistem ter s protipravnim prilaščanjem artiklov delodajalca.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo „iz vseh razlogov po 370. členu ZPP“. Navaja, da ima prvostopenjska sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti, ker sodišče ni navedlo, katere listinske dokaze je prebralo, sodišče druge stopnje pa je pritožbene navedbe v zvezi s tem zavrnilo kot neutemeljene. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka tudi s tem, da je zavrnilo ostale predlagane dokaze brez obrazložitve. Sodišče druge stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar sodišče druge stopnje navaja v razlogih sodbe o razlogih prvostopne sodbe in temi razlogi. Prvostopenjska sodba sploh ne vsebuje ugotovitve, da zaslišanje priče P. S. ni potrebno, ker je mogoče dejstva glede usposabljanja v zvezi s programom M. v zadostni meri ugotoviti že na podlagi ostalih predlaganih dokazov. Obe sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo, ker sta šteli, da je odpoved podana pravočasno. Sodišči se nista opredelili do pripomb tožnice na izvedensko mnenje in na ravnanje izvedenca, pritožbeno sodišče pa tudi ne na pritožbene navedbe v zvezi z blagajniškim poslovanjem. „V okviru revizijskih navedb“ izrecno vztraja pri vseh dosedanjih navedbah, predvsem pa navedbah pritožbe.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Predmet revizijske presoje je pravnomočna sodba sodišča druge stopnje in ne sodba sodišča prve stopnje, pri čemer revizija izrecno ni dovoljena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje.

8. Sodišče prve stopnje je v 3. točki obrazložitve sodbe jasno navedlo, katere listinske dokaze je prebralo. Res jih ni izrecno zapisalo v sodbi, ampak se je sklicevalo na dokazne sklepe, sprejeta na obravnavah, ki so glede tega popolnoma jasni: konkretno so navedene listine in dejstvo, da so bile prebrane. Revizijske navedbe zato niso samo neutemeljene ampak tudi v nasprotju z obrazložitvijo sodbe in zapisniki o glavnih obravnavah.

9. Sodišče prve stopnje res ni izrecno navedlo, zakaj je zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče P. S., sodišče druge stopnje pa je štelo, da izvedba tega dokaza za ugotavljanje dejstva, za katera je bilo zaslišanje te priče predlagano, ni bila potrebna. Predlagana priča je bil poslovodja v drugi trgovini v drugem kraju in naj bi izpovedal, da usposabljanje za program M. ni bilo zadostno in da se poslovodje niso čutili usposobljene za delo na tem programu (pripravljalna vloga tožnice z dne 29. 11. 2010). Toda odločitev sodišča temelji na dejanski ugotovitvi, da do nepravilnosti pri blagajniškem poslovanju ni prišlo zaradi nepoznavanja novega računalniškega programa, ampak zaradi njegove zlorabe. Tožnica je program morala dobro poznati, da je ugotovljene viške tako uskladila z blagajniškim stanjem in zalogami, da računovodkinja nepravilnosti ni zaznala (točka 10 prvostopne sodbe). Na take dejanske ugotovitve ne bi mogla imeti nobenega vpliva morebitna izpoved poslovodje trgovine v C. o tem, koliko se je on čutil usposobljenega za delo na programu M.. Opustitev izrecne obrazložitve o razlogu za zavrnitev tega predlaganega dokaza na pravilnost in zakonitost sodbe ne bi moglo vplivati.

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Revizijsko uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava pomeni le uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Revizija namreč ta revizijski razlog utemeljuje s tem, da bi moralo sodišče za pravilno materialno pravno presojo ugotoviti drugačno dejansko stanje in sprejeti drugačno dokazno oceno.

12. Enako velja za revizijske očitke v zvezi z izvedenskim mnenjem. Sodišče prve stopnje je pridobilo pisno izvedensko mnenje, ki ga je izvedenec na podlagi pripomb tožnice pisno dopolnil. Izvedenec je bil tudi zaslišan in je odgovoril na vprašanja tožnice kolikor in kot so mu bila postavljena. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem pomeni nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar ni dovoljen revizijski razlog.

13. Trditve v reviziji, da naj se sodišče druge stopnje ne bi izjasnilo glede pritožbenih navedb tožnice v zvezi z blagajniškim poslovanjem, izstavljanjem računov ter označevanjem artiklov, so preveč splošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Take kot so pa tudi te navedbe kažejo le na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem.

14. Povsem neutemeljeno in nesprejemljivo pa je sklicevanje revizije na navedbe v pritožbi. Revizija je samostojno in izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le iz izrecno določenih razlogov. Revizije zato ni mogoče utemeljevati s tem, da so podani pritožbeni razlogi.

15. Ker je glede na navedeno sodišče druge stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabilo, revizijski razlogi niso utemeljeni in je zato revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

16. Izrek o revizijskih stroških tožene stranke je v skladu s petim odstavkom 41. člena ZDSS-1.