Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva plačilo škode, ki naj bi mu nastala zaradi protipravnega ravnanja sodnice in stečajnega upravitelja v stečajnem postopku. Protipravnost je videl v tem, da ni bil posebej pozvan k prijavi terjatve, ki jo ima kot porok, in ker mu niso bila vročena pisanja v zvezi s cenitvijo nepremičnin.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Med drugim je izrecno zapisalo, da sodnica in stečajni upravitelj tožnika nista bila dolžna obveščati o začetku stečajnega postopka ter mu vročati cenitev in mnenj; za neudeležbo je odgovoren tožnik sam, saj ni pravočasno prijavil pogojne regresne terjatve. Stečaj je bil objavljen v AJPES-u. 4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali je pravilno stališče, da se državni odvetnici ob prvem pravdnem dejanju ni bilo potrebno izkazati s pooblastilom in da zato ni utemeljen ugovor odsotnosti pooblastila in nepopolnosti vlog, ker je državna odvetnica za zastopanje pooblaščena z zakonom in pooblastila za zastopanje ne potrebuje? 2. Ali ima solidarni porok, ki je podpisnik kreditne pogodbe v obliki notarskega zapisa z banko upnico, isti status ločitvenega upnika, zavarovanega s hipoteko iste nepremičnine, ki je edino premoženje v samem stečaju, kot banka upnica, in mora stečajno sodišče pred prodajo nepremičnine pridobiti njegovo soglasje k prodaji? Če temu ni tako, ali gre za nedopustno zakonsko pravno praznino? 3. Ali je pravilen zaključek, da v predmetni zadevi stečajno sodišče ni ravnalo protipravno pri opravljanju nadzora nad stečajnim upraviteljem v zvezi z obstojem ločitvene pravice in prodajo nepremičnin? V kolikor je takšen zaključek pravičen, ali gre za nedopustno pravno praznino? V zvezi s prvim vprašanjem meni, da bi se morala državna odvetnica izkazati s pooblastilom (posebnim ali generalnim). V zvezi z drugim vprašanjem meni, da bi mu morala biti kot solidarnemu poroku ločitvena pravica absolutno priznana ne glede na odsotnost prijave terjatve, saj se bi mu le tako lahko zagotovilo ustrezno sodelovanje v postopku, da bi lahko vplival na prodajo nepremičnin. Če to ne drži, pa naj Vrhovno sodišče zavzame stališče, če ni podana nedopustna pravna praznina. V okviru tretjega vprašanja nasprotuje zaključku sodišča, da stečajna sodnica ni opustila dolžnega nadzora nad stečajnim upraviteljem. Z izdajo sklepov je dopustila stečajnemu upravitelju, da ta tožniku ni priznal ločitvene pravice, kot tudi, da je nepremičnine prodal pod tržno vrednostjo. Sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega še ni.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).