Jedro

Revizija se dopusti v smeri formalnopravnega in materialnopravnega preizkusa obstoja pravne podlage za spremembo obstoječega razmerja med solastniki z vlaganji enega od njih v solastno stvar.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri formalnopravnega in materialnopravnega preizkusa obstoja pravne podlage za spremembo obstoječega razmerja med solastniki z vlaganji enega od njih v solastno stvar.

Obrazložitev

1. V tem postopku je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je na nepremičnini parc. št. 442/1 – dvorišče, stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje, vl. št. 113 k. o. ..., tožnik solastnik do 7609/10.000, toženci pa vsak do 797/10.000, medtem ko je bil v presežku zahtevek tožnika zavrnjen. Po dejanskih ugotovitvah v sodbah sodišč prve in druge stopnje je tožnik oče tožencev, sporno nepremičnino pa so pravdne stranke podedovale po ženi tožnika in materi tožencev (umrli ob porodu tretjega toženca) vsak do 1/4. Predmet dedovanja so bile tri parcele, na eni od teh (parc. št. 442/1) je stala tedaj do III. gradbene faze zgrajena stanovanjska hiša, ki jo je oče (tožnik) dogradil – tudi s še pripadajočim gospodarskim poslopjem. V izreku sodbe sodišča prve stopnje ugotovljen tožnikov večji solastniški delež na parceli št. 442/1 in ugotovljen proporcionalno manjši solastniški delež vsakega od tožencev (v primerjavi s solastniškim razmerjem pravdnih strank po enakih deležih na tej parceli v trenutku delacije), ki je bila v tem delu potrjena s sodbo sodišča druge stopnje, je posledica izključno tožnikovega prispevka k povečanju podedovanega premoženja, saj toženci spričo mladosti v času gradnje niso mogli ničesar prispevati. Šlo je za vrednostno – obračunsko pravdo, posledica katere je po stališču iz pravnomočne sodbe, da dedni deleži glede na bistveno povečano vrednost stvari ostanejo vrednostno enaki tistim v času dedovanja, tožniku pa da se ovrednoti izključno njegov prispevek k povečanju vrednosti podedovanega premoženja. Kot pravna podlaga odločitvi je v sodbi sodišča prve stopnje navedena tako stvarnopravna narava zahtevka (v zvezi z zavrnitvijo ugovora zastaranja) kot tudi dogovor o skupni gradnji; ta je bila v sodbi sodišča druge stopnje prekvalificirana v gradnjo na tujem svetu.

2. Druga toženka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper ugodilni del pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji. Meni, da je ta plod zmotne uporabe materialnega prava in obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnikova zakonska dolžnost kot očeta in zakonitega zastopnika ob smrti matere še mladoletnih tožencev je bila skrbno ravnati z njihovim premoženjem, ohranjati in kvečjemu povečevati vrednost njihovih solastniških deležev ter preprečiti odtujevanje in se vzdržati slehernih ravnanj v škodo njihovega premoženja – še zlasti brez predhodne privolitve pristojnega skrbstvenega organa (109. – 111. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Tožnik pa je storil prav to; počakal je na polnoletnost tožencev in njihovo osamosvojitev ter vložil predmetno tožbo, za uspeh s katero nima v nobenem zakonu ustrezne materialnopravne podlage. Ta v dosedanjem postopku tudi sicer ni bila jasno izčiščena, temveč le neobrazloženo navržena v sodbi sodišča prve stopnje domnevno kot „dogovor o skupni gradnji“ in v sodbi sodišča druge stopnje – ponovno brez posebne obrazložitve – prekvalificirana v „gradnjo na tujem svetu“, kar vse onemogoča sleherni preizkus pravilnosti pravnomočne odločitve.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede odločilnega pravnega vprašanja, smiselno predstavljena v predlogu druge toženke in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena v zvezi s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP tako v formalnopravnem kot materialnopravnem pogledu in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).