Jedro

„Pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.“

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v drugem odstavku izreka tako spremeni, da se v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrne proti vsem tožencem.

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem obsodilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Prvo in drugotožena stranka nosita sami svoje pritožbene stroške, enako tožeča stranka stroške ji nastale v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da so toženci od 1 do 3 dolžni priznati na v izreku natančno opisani nepremičnini, da je tožnik njen solastnik do deleža 76,09 % celote oziroma 7.609/10000 celote, vsak toženec pa do 7,97 % oziroma 797/10000 celote. V dajatvenem delu je tožence zavezalo k izstavitvi tožniku ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na njim, vsakemu do 1.703/10000 solastne nepremičnine, sicer bo le-to nadomestila ta sodba. Nato je tožence (nerazdelno) zavezalo k povrnitvi 2.283,26 EUR tožeči stranki nastalih pravdnih stroškov s pripadki. V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. V sodbenih razlogih je pojasnilo, da je trditvena podlaga za vtoževani zahtevek v izključnih investicijskih vlaganjih in delu tožnika v nedokončano novogradnjo v letih 1976 do cca. leta 2002, ko je bila stanovanjska hiša popolnoma dokončana. Zemljiškoknjižni lastniki te nepremičnine so vse štiri pravdne stranke (oče in trije otroki), vsak do ene idealne četrtine na podlagi sklepa o dedovanju po zapustnici (ženi oziroma materi otrok), umrli ob porodu tretjega toženca v letu 1976. Takrat je bila hiša nedokončana novogradnja v tretji gradbeni fazi. Od tedaj je tožnik sam skrbel za vse otroke, tožence in zanje tudi prejemal otroški dodatek. V hišo so se vselili takoj, ko je to bilo objektivno mogoče kljub nedokončanosti. Vmes je tožnik dograjeval hišo z izključno lastnimi sredstvi in delom, saj so bili toženci za delo premajhni in brez denarnih sredstev. Po končani srednji šoli so vsi odšli od doma. Sedaj mu niso pripravljeni priznati večjega solastnega deleža na hiši iz naslova večjih investicijskih vlaganj za dokončanje hiše in so se medsebojni odnosi skalili. Materialno podlago vtoževane terjatve ocenjuje prvo sodišče v določilih za ta primer še uporabnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, ko bi naj obstajal med njimi dogovor o skupni gradnji. Tožnik pa je na podlagi cenitve izvedenca gradbene stroke V.M. dipl. ing., ki je ocenil vrednost nepremičnine pred vlaganji tožnika in sedaj, dokazal, da znaša njegov dejanski solastni delež zaradi vlaganj v dosojeni višini, s posledičnim sorazmernim znižanjem solastnih deležev vsakega izmed tožencev.

3. Ločeni pritožbi zoper obsodilni del prvostopne sodbe, vlagata prvi toženec in drugotoženka. Oba uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata spremembo prvostopne sodbe v napadenem delu z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma podredno, razveljavitev prvostopne sodbe v tem obsegu. Vsebina obeh pritožb je v bistvu enaka. Navajata, da prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede dosojene terjatve po temelju in višini. Sodbeni razlogi niso ustrezni, niti jasni predvsem glede izraženega obsega solastnine v ulomkih, ko tudi ni obrazložena materialna podlaga vtoževane terjatve. Gre tudi za prekoračitev tožbenega zahtevka, saj je tekel dokazni postopek izven zatrjevanj strank in ponujenih dokazov tožeče stranke. Tožnik namreč ni zatrjeval niti dokazoval načina in poteka gradnje v finančnem smislu in storitvah. Zgolj večja sedanja vrednost hiše je premalo. Prvo sodišče je tudi samo pritegnilo izvedenca gradbene stroke, ki ni bil v zadevi potreben. Tudi ni ustrezno razjasnjeno dejansko stanje, saj prvo sodišče ni opravilo predlaganih poizvedb pri pristojnem centru za socialno delo o višini otroškega dodatka za vsakega toženca, ki so ga prejemali do njihove polnoletnosti. Sicer so pri gradnji pomagali tudi sorodniki tožnikove pokojne žene oziroma matere tožencev v korist tožencev. Odločilno v zadevi je, da se je z dokončanjem gradnje vsem zemljiškoknjižnim solastnikom vrednostno enako povečal solastni delež in ni materialne osnove, da bi se jim po višini zmanjšal. 4. Tožeča stranka predlaga v vloženem odgovoru na pritožbo zavrnitev pritožb. 5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Preizkus zadeve v napadenem delu prvostopne sodbe, v okviru pritožbenih razlogov procesne narave in po uradni dolžnosti (določila člena 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s členom 339/II ZPP) ni pokazal pri delu prvega sodišča upoštevnih procesnih kršitev.

7. Na prvi stopnji je natančno in dovolj razjasnjeno vso v zadevi pomembno dejansko stanje in je sprejeta prvostopna sodba v grajanem obsegu s pravilno uporabo materialnega prava, razen v drugem odstavku izreka prvostopne sodbe, kot bo v nadaljevanju še pojasnjeno.

8. Ob povzemanju pravilnih prvostopnih razlogov se k njim in izrecnim pritožbenim navedbam še pove:

9. Protispisne so pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni navedla tožbene podlage, niti ponudila dokazov. Iz vsebine navedb tožeče stranke jasno izhaja, da je tožnik z lastnim delom in denarnimi sredstvi domačo hišo popolnoma dokončal in se toženci kot solastniki temu niso upirali. Tožnik je tudi pravočasno - na prvi glavni obravnavi, predlagal izvedenca gradbene stroke, cenilca, za ugotovitev vrednosti solastnih deležev na nepremičnini vseh strank postopka, pred samostojnimi vlaganji tožnika (ob smrti zapustnice) in sedaj. Popolnoma neutemeljena je tako pritožbena graja, o vodenju dokaznega postopka izven zatrjevanj strank oziroma dokazov, oziroma sodne odločitve preko tožbenega zahtevka, ko ga je delno prvo sodišče tudi zavrnilo (četrti odstavek izreka prvostopne sodbe).

10. Pritožbene navedbe, da so pri dokončanju gradnje pomagali z delom tudi zapustničini sorodniki je nedovoljena pritožbena novota (člen 337/I ZPP).

11. V zadevi je odločilno in kar na pritožbeni stopnji ni sporno, da pri dokončanju domače hiše niso prispevali toženci ničesar, to je niti z delom, niti z denarjem, ker so takrat bili še mladoletni in brez vira dohodka. Pravilna je prvostopna ocena, da podatki centra za socialno delo o višini prejetih otroških dodatkov za tožence od 1 do 3 v času gradnje, ne bi pripomogli k rešitvi zadeve. Splošno znano je, da otroški dodatek ne dosega dejanskih stroškov preživljanja otroka. To pove, kot pravilno zaključuje prvo sodišče, da je tožnik še moral iz lastnih sredstev zraven prejetih otroških dodatkov, za otroke soprispevati k njihovemu mesečnemu preživljanju do njihove polnoletnosti, ko so tudi vsi končali srednje šole. Zato ne more biti vprašljiva pravilnost prvostopne ocene, da tožnik ni dogradil hiše z denarnimi sredstvi iz otroških dodatkov tožencev.

12. Ko je za presojo v zadevi pomembno ali so zraven tožnika kakorkoli vlagali v dograditev hiše tudi toženci in kar tožena stranka ni dokazala, ni pomembno ali so tožniku pri graditvi morda kakorkoli pomagali drugi. Zato ni relevantno, kako je potekala gradnja in koliko v denarju ter v delu je tožnik vložil v dograditev hiše. Težo ima le dejstvo, da je sedaj dograjena hiša bistveno več vredna od njenega stanja pred začetkom tožnikovih samostojnih vlaganj v letu 1976. Slednje je tožeča stranka dokazala z imenovanim izvedencem - cenilcem. Ta je v ugotovitvah, slednje konkretno pojasnil v številkah, ki jih je prvo sodišče pravilno uporabilo za presojo v zadevi, kot je natančno obrazloženo na 5. strani prvostopne sodbe, kar povzema tudi pritožbeno sodišče. Strnjeno pomenijo ugotovitve izvedenskega mnenja, da je vrednost obravnavane hiše vključno z gradbeno parcelo, bila pred vlaganji izražena v EUR - 49.257,89 in po njih 154.708,81 EUR, kar pomeni, da se je s tožnikovimi vlaganji vrednost nepremičnine povečala za 68,16 %. To pove, da je tožnik s temi vlaganji tudi v tujo solastno nepremičnino v obliki večjih gradbenih posegov, bistveno povečal vrednost nepremičnine in kar mu po določilih ZTLR gradnja na tujem svetu (člen 21 in 24/I) ter skladno tedanji sodni praksi, daje pravico do stvarnopravnega zahtevka. Očitno je šlo v zadevi za gradbene posege s privolitvijo vseh solastnikov - tožencev, tožnikovih otrok, ki so se tudi lahko zavedali in imeli interes take tožnikove gradnje, da se jim izboljšajo pogoji svojega bivanja v domači hiši. 13. Po povedanem nedvomno obstaja v zadevi materialna podlaga vtoževane (višje) solastnine tožnika iz naslova gradnje na tujem svetu po citiranih določilih ZTLR in ne na podlagi dogovora o skupni gradnji, kot to napačno zaključuje prvo sodišče, kar pa ni imelo vpliva na pravilnost prvostopne sodbe.

14. Pravilne so pritožbene navedbe, da se je posledično s tožnikovim gradbenim posegom, vrednostno povečal solastni delež vsem zemljiškoknjižnim solastnikom. Prav s tem izkazuje tožnik svoj pravni interes za vtoževano terjatev, s katero zasleduje, da bodo vrednostni deleži tožencev na predmetni nepremičnini le tolikšni, kot so jih po zapustnici, materi dejansko podedovali.

15. Ob upoštevanju, da je tožnik že 1/4 zemljiškoknjižni lastnik predmetne nepremičnine, ki sedaj po končanih vlaganjih vrednostno pomeni le 7,97 % celote, znaša tožnikovo stvarnopravno upravičenje na tej nepremičnini do 76,09 % celote. Slednje je v sodbenem izreku v obliki ulomka pravilno zapisano: 7.609/10000, prav tako za tožence delež 7,97 % celote oziroma 797/10000 in se nasprotno pritožbeno navajanje kot neutemeljeno zavrača. 16. Prvo sodišče sicer v sodbenih razlogih ni konkretno pojasnilo materialne podlage za dosojo terjatve v obsegu prvostopne odločitve v drugem odstavku izreka, a je mogoče smiselno razumeti, da jo opira na določilo 5. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 (izstavitev zemljiškoknjižne listine). Po mnenju pritožbenega sodišča je taka prvostopna materialna podlaga napačna glede na določila 3. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki predvidevajo kot podlago za vknjižbo ugotovitveno sodno odločbo o obstoju, spremembi ali prenehanju pravice, katere vknjižba se predlaga. Za tak primer v zadevi tudi gre, ko bi naj tožeča stranka pridobila vtoževano stvarno pravico po citiranih določilih ZTLR in skladno stališču sodne prakse, na izviren način (na nedokončani novogradnji so bila opravljena večja investicijska vlaganja, ki so vključevala večje gradbene posege za popolno dokončanje objekta).

17. Pritožbena odločitev je sprejeta po določilih člena 353 ZPP in delno (v spremenjenem delu) po peti alineji člena 358 ZPP. Tretjetožena stranka, ki se ni pritožila, je namreč po naravi spora enotni sospornik (člen 196 ZPP). Zato se raztezajo posledice pritožbe prvo in drugotožene stranke tudi nanjo.

18. O pritožbenih stroških prvo in drugotožene stranke je odločeno po določilih člena 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP, saj jima s pritožbo zoper drugi odstavek izreka prvostopne sodbe, s katerim sta v pritožbenem postopku uspeli, niso nastali posebni pritožbeni stroški.

19. O stroških tožeče stranke v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo, je odločeno po členu 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP in členom 155 ZPP.