Jedro

Pogodba je bila sklenjena za določen čas zakonito, ni se spremenila v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čas za katerega je bila sklenjena, pa je potekel 31. 12. 2010. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Ker čas trajanja pogodbe ni bil vezan neposredno in izključno na trajanje projekta - in to tudi ni bilo nujno – podaljšanje projekta ne more vplivati na podaljšanje časa, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne pritožba tožeče stranke in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 6. 11. 2006 do 31. 12. 2010 za delo na t. i. projektu „L.“, ki je bil po 31. 12. 2010 podaljšan. Tožniku je delovno razmerje prenehalo s potekom čas 31. 12. 2010. S tožbo je primarno zahteval ugotovitev transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas in sicer zato, ker je obvestilo o poteku delovnega razmerja prejel šele 5. 1. 2011. Podrejeno pa je zahteval ugotovite trajanja delovnega razmerja za določen čas do zaključka projekt „L.“.

2. Sodišče prve stopnje je oba tožnikova zahtevka zavrnilo kot neutemeljena. Presodilo je, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom, tožnik pa na delu tudi ni ostal po poteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Dejstvo, da je prišlo do podaljšanja projekta „L.“ do konca leta 2012 ne pomeni avtomatično, da bi morala tožena stranka s tožnikom podaljšati pogodbo o zaposlitvi do izteka projekta. Lahko bi jo, vendar to ni bila njena obveza.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika deloma ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, pritožbo glede primarnega tožbenega zahtevka pa je zavrnilo. Tožena stranka je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 6. 11. 2006 do 31. 12. 2010 iz razloga projekta „L.“, ki je bil podaljšan do konca leta 2012. Projektno delo se je nadaljevalo tudi v letu 2011, kar dokazujeta dva razpisa prostih delovnih mest v marcu in aprilu 2011. Zato gre za upravičeno podaljšanje izpodbijane pogodbe za določen čas iz razloga 3. točke prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih – v nadaljevanju ZJU.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo „iz razlogov po 370. členu Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP (bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava)“ in sicer v delu, v katerem je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo. Navaja, da je zmotno materialno pravno izhodišče pritožbenega sodišča, da gre za upravičeno podaljšanje pogodbe za določen čas iz razloga 3. točke prvega odstavka 68. člena ZJU. Pravno je povsem irelevantno, ali je bil projekt L. s strani pristojnega ministrstva podaljšan, ali se je projektno delo pri toženi stranki nadaljevalo in ali je tožena stranka tudi po poteku pogodbe o zaposlitvi s tožečo stranko, potrebovala povečano število izvajalcev za delo za odpravo sodnih zaostankov. Bistveno je, da je bil v pogodbi o zaposlitvi tožeče stranke z dne 6. 11. 2006 natančno, koledarsko določen datum prenehanja pogodbe. Pogodba ni opredeljevala časa trajanja delovnega razmerja do konca trajanja projekta L. ali omogočala podaljšanja iste pogodbe za čas končanja projekta. Navaja tudi, da je odločitev v nasprotju z obstoječo sodno prakso in se sklicuje na več odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča in Vrhovnega sodišča. 5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija v zvezi z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka zgolj omeni, da je to po določbi 370. člena ZPP revizijski razlog. Ne navede pa, da bi in katero bistveno kršitev storili sodišči in tega ni mogoče niti smiselno ugotoviti iz revizijskih navedb. Zato v tem delu izpodbijane sodbe niti ni bilo mogoče preizkusiti.

8. Predmet revizijske presoje je le pravnomočna sodba v delu, v katerem je sodišče druge stopnje ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku tožnika. To pomeni, da je tudi revizijsko sodišče vezano na pravnomočno odločitev o tem, da ni podlage za transformacijo delovnega razmerja na podlagi 54. člena Zakona o delovnih razmerjih – v nadaljevanju ZDR: pogodba z dne 6. 11. 2006 je bila zakonito sklenjena za določen čas do 31. 12. 2010 in tožnik po tem datumu ni ostal na delu.

9. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

10. Po določbi 3. točke prvega odstavka 68. člena ZJU se pogodba o zaposlitvi z javnim uslužbencem lahko sklene za določen čas za strokovna dela, ki se organizirajo kot projekti z omejenim časom trajanja, in za izvajanje javnih nalog v primeru začasno povečanega obsega dela, ki po svoji naravi traja določen čas in ga ni mogoče izvesti z obstoječim številom javnih uslužbencev. Delovno razmerje se v takih primerih sklene za čas trajanja projekta oziroma za čas povečanega obsega dela (tretji odstavek 69. člena ZJU), pri čemer je na podlagi tretjega odstavka 68. člena ZJU treba upoštevati omejitve sklepanja zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, kot jih določa ZDR. Ta pa v tretjem odstavku 53. člena v primeru projektno organiziranega dela določa, da se pogodba o zaposlitvi lahko sklene tudi za določen čas, daljši kot dve leti, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba sklene za ves čas trajanja projekta. ZJU pa določa še dodaten pogoj oziroma omejitev. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene, če so zagotovljena finančna sredstva.

11. Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene brez javnega natečaja (prvi odstavek 70. člena ZJU), vendar v primerih iz tretje točke prvega odstavka 68. člena po postopku, kot ga določa ZDR (tretji odstavek 70. člena ZJU), torej z (javno) objavo prostega delovnega mesta (22. in 23. člen ZDR).

12. Iz navedene zakonske ureditve izhaja naslednje. Kadar delodajalec določeno delo projektno organizira, lahko za čas trajanja projekta sklepa tudi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Vendar ne nujno in samo za ves čas trajanja projekta, temveč lahko tudi za krajši čas. Projekt „L.“ je bil sprejet kot projekt za odpravo sodnih zaostankov in v tem okviru je bilo zaposlovanje pravosodnih svetovalcev („strokovnih sodelavcev“) za določen čas le eden od ukrepov za dosego želenega cilja. Koliko takih zaposlitev in za kakšno obdobje bo potrebno, je bilo odvisno od dejanskih potreb na posameznem sodišču. 13. Tožnik je pogodbo o zaposlitvi sklenil za vnaprej točno določen čas (sedmi odstavek 69. člena ZJU), ki se je ob sklenitvi res ujemal tudi z datumom predvidenega zaključka projekta. Vendar ima sodišče prve stopnje prav, da kasnejše podaljšanje trajanja projekta, ne pomeni hkrati tudi podlage za avtomatično „podaljšanje“ pogodbe o zaposlitvi s tožnikom. Samo podaljšanje projekta odprave sodnih zaostankov ne pomeni, da je še vedno obstajala tudi potreba po enakem številu zaposlitev pravosodnih svetovalcev ali po zaposlitvi istih pravosodnih svetovalcev.

14. V primerih (novih) zaposlitev je po ZDR (22. in 23. člen) predpisan postopek objave prostega delovnega mesta, po ZJU (58. člen) pa javni natečaj. Pri zaposlovanju za določen čas so po ZJU predpisane izjeme. Tako delovno razmerje se, ob obstoju pogojev zanj seveda, lahko sklene brez javnega natečaja. Kolikor se delodajalec odloči, da bo kljub temu izvedel postopek z javnim natečajem, se morajo uporabljati pravila ZJU o javnem natečaju. Kolikor se delodajalec odloči, da javnega natečaja ne bo objavil, pa mora prosto delovno mesto objaviti po pravilih ZDR. To pomeni, da tudi v primeru še vedno obstoječe potrebe po določenem delu, ne gre za avtomatično oziroma za „upravičeno podaljšanje“ obstoječe pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč dejansko za sklenitev nove pogodbe. Bodisi v obliki aneksa k obstoječi pogodbi ali sklenitvijo povsem nove pogodbe. Kar pomeni tudi, da se mora posameznik prijaviti na (razpisano ali objavljeno) prosto delovno mesto, delodajalec pa lahko prosto izbira, koga bo izbral. Ni nujno, da bo to tisti, ki je že prej opravljal to delo pri njem. Ob tem ni nepomembno, da je tožniku pogodba o zaposlitvi iztekla 31. 12. 2010, tožena stranka pa je prosta delovna mesta pravosodnih svetovalcev razpisala (objavila) marca in aprila 2011. 15. Odločitev sodišča druge stopnje pomeni, da je sodišče naložilo toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne da bi ugotavljalo, ali so za to obstajale dejanske potrebe. Golo dejstvo o podaljšanju projekta „L.“ samo po sebi tega ne utemeljuje. Za odločitev, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene 6. 11. 2006, nezakonito, pa v ugotovljenem dejanskem stanju ni nobene pravne podlage. Pogodba je bila sklenjena za določen čas zakonito, ni se spremenila v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čas za katerega je bila sklenjena, pa je potekel 31. 12. 2010. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Ker čas trajanja pogodbe ni bil vezan neposredno in izključno na trajanje projekta „L.“ - in to tudi ni bilo nujno – podaljšanje projekta ne more vplivati na podaljšanje časa, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi.

16. Ker je glede na navedeno sodišče druge stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo zmotno uporabilo, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodba sodišča druge stopnje spremenilo tako, da se zavrne pritožba tožeče stranke in potrdi sodba sodišča prve stopnje.