Jedro

Revident je revizijo vložil sam v tujem jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, kar pomeni, da je vložil nerazumljivo vlogo. Vrhovno sodišče od revidenta kljub temu ni zahtevalo, da mora vlogo popraviti, ker je vloga zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti tudi nedovoljena in jo je bilo treba zavreči že iz tega razloga.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke, je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Revizija je izredno pravno sredstvo, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje. Po drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Skladno s četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Ta določba ZPP se v upravnem sporu primerno uporablja v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

4. Če revizijo vloži oseba, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Četrti odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

5. V obravnavanem primeru je revident revizijo vložil v tujem jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, kar pomeni, da je skladno s 104. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 vložil nerazumljivo vlogo. Vrhovno sodišče od revidenta kljub temu ni zahtevalo, da mora vlogo popraviti po 108. členu ZPP, saj je vloga tudi sicer nedovoljena.

6. Revizijo je namreč vložil revident sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nima te pravice. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 7. Upoštevaje 367. č člen ZPP (ki določa, da če reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče revidenta ni pozvalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

8. Vrhovno sodišče pripominja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je po vsebini obravnavalo revidentovo tožbo, vloženo v tujem jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z 31. členom ZUS-1 v zvezi s 104. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 od revidenta (tedaj tožnika) zahtevati, da v določenem roku odpravi pomanjkljivost tožbe in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Navedeno nepravilno ravnanje sodišča prve stopnje pa ne vpliva na odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije.