Jedro

S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožnikoma naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno ter se je ne spreminja ali se na drug način posega v njune pravice ali pravne koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 s 1. točko izreka zavrglo tožbo, ki sta jo tožnika vložila zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto z dne 14. 5. 2010, in zoper oziroma v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 22. 7. 2010. Z 2. točko izreka pa je zavrglo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe, podane skupaj s tožbo zoper navedena upravna akta. S sklepom o dovolitvi izvršbe je organ prve stopnje v 1. točki izreka ugotovil, da je odločba istega organa z dne 27. 11. 2009, s katero je bilo tožnikoma naloženo, da v 10 dneh od prejema odločbe odstranita zidano leseni objekt v tam navedenih izmerah, postala izvršljiva 18. 12. 2010 in da se dovoli njena izvršba. V 2. točki izreka pa je bil tožnikoma določen naknadni rok do 10. 6. 2010, v katerem sta dolžna izvršiti odrejeno dejanje, v nasprotnem primeru bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec. Tožena stranka pa je ob reševanju pritožbe tožnikov 1. točko izreka odpravila in jo nadomestila z novo, tako da je kot datum izvršljivosti navedla 18. 12. 2009, v preostalem pa je njuno pritožbo zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker akt, ki ga tožnika izpodbijata, ni akt iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1, posledično pa je tudi zavrglo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1. 3. Tožnika sklep sodišča prve stopnje izpodbijata zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajata, da se z izpodbijanima pravnima aktoma močno posega v njun pravni položaj, ker se želi opraviti izvršitev še nepravnomočno rešene upravne zadeve. Predlagata, da sodišče izda začasno odredbo, ker v obravnavani zgradbi poleg njiju prebiva tudi pet mladoletnih otrok in da je v zvezi s tem Osnovna šola ... že posredovala pri Varuhinji človekovih pravic.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo poseženo v pravice, obveznosti oziroma pravne koristi tožnikov v smislu 2. člena ZUS-1. O njuni obveznosti, ki temelji na materialnem predpisu, je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo z 27. 11. 2009. S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožnikoma naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno ter se je ne spreminja ali se na drug način posega v njune pravice ali pravne koristi.

7. Tožnika niti v tožbi niti v pritožbi ne zatrjujeta, da bi bil izpodbijani sklep v neskladju z izvršilnim naslovom, da bi sporni objekt odstranila in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjujeta nobenega konkretnega posega v svoje pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč podajata ugovore, da sta gradila na svojem zemljišču in da sta pridobila tudi hišno številko, da sta že vložila predlog za spremembo namembnosti zemljišča, po tej spremembi pa bosta zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja. Te navedbe in pa navedbe, da se sosednje zemljišče prodaja kot stavbno zemljišče pa ne morejo vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

8. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba proti tožnikoma kot inšpekcijskima zavezancema, ker nista sama v roku izpolnila z izvršilnim naslovom naloženih obveznosti, ne spada.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in tožbo zavrglo.

10. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, je obstoj dopustne tožbe v upravnem sporu procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, po katerem sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožbo tožnikov zavrglo, je zato posledično tudi pravilno zavrglo njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

12. Glede predloga tožnikov, da se ju oprosti plačila sodnih taks, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da sklep o oprostitvi plačila sodnih taks I U 1153/2010-2 z dne 3. 9. 2010, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje, učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tistega dne ali kasneje, torej tudi za obravnavano pritožbo in ta sklep.