Jedro

Zaradi narave postopka pri izdaji začasnih odredb in dejstva, da je sodišče prve stopnje pri odločanju vezano na kratek rok, sodišče ne izvaja dokazov, ampak opre svojo odločitev na predložene dokaze. Tožnik se torej ne more uspešno sklicevati na (ne)izvedbo dokaza z zaslišanjem in na pribavljanje dokazil po uradni dolžnosti, saj mora vse navedbe podati že v zahtevi za izdajo začasne odredbe in priložiti ustrezne dokaze.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik zahteval zadržanje izvršitve odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne Domžale z dne 18. 11. 2010, do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Z izpodbijano prvostopenjsko inšpekcijsko odločbo je tožena stranka odločila, da mora tožnik ustaviti gradnjo planšarske koče z lopo za živino na zemljišču parc. št.. k. o. ..., v roku dveh mesecev navedeni objekt odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, ter določila ukrepe iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa utemeljuje svojo odločitev z ugotovitvijo, da tožnik ni predložil dokazov, da mu bo z izvršitvijo izpodbijane odločbe verjetno nastala težko popravljiva škoda. Njegove navedbe, da se brez obravnavanega objekta sploh ne bi mogel ukvarjati s kmetijstvom, s katerim preživlja sebe in svojo družino, so pavšalne, saj ne navaja nobenih konkretnih posledic za svojo dejavnost ali za preživljanje njega oziroma njegove družine.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in storilo bistvene kršitve določb postopka, ker je napačno uporabilo določbo tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 namesto drugega odstavka istega člena in ker izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje razlogom sklepa. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za odlog izvršbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da se on in njegova družina preživljata s kmetijstvom ter da brez obravnavane pastirske koče z lopo za živino ne bi mogel opravljati kmetijske dejavnosti, saj ima v dolini dve kmetiji, katerih živino pase na Veliki Planini. Ne strinja se ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da so njegove navedbe pavšalne in da ne navaja nobenih konkretnih posledic za svojo dejavnost ali za preživljanje svoje družine. Iz njegovih tožbenih navedb logično izhaja, da brez pastirske koče z lopo ne bi mogel na Veliki Planini pasti živine in proizvajati mlečnih izdelkov z geografskim poreklom te planine. Splošno znano dejstvo pa je, da pašna živinoreja daje kakovostnejši in bolj zdrav pridelek, zaradi česar ni mogoče od tožnika zahtevati, da bi živino lahko preselil in hranil celo leto v dolini, saj bi s tem bil njegov pridelek bistveno slabši. Meni, da bi sodišče prve stopnje lahko v skladu s prvim in drugim odstavkom 20. člena ZUS-1 pridobilo dokaze o njegovih navedbah po uradni dolžnosti, česar pa ni storilo, kar je prav tako bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki vodi do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni tudi, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da njegovo zaslišanje ne more nadomestiti pomanjkljivih navedb v zahtevi za izdajo začasne odredbe, kajti njegove navedbe so bile zadostne, zaslišanje pa potrebno le zaradi natančnejše razjasnitve dejanskega stanja

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, na katerem (in ne na tretjem odstavku, kot protispisno zatrjuje pritožba) temelji izpodbijana odločitev, sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi pri navedbah javne koristi ter koristi morebitnih nasprotnih strank.

6. Začasna odredba na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjenih zakonskih pogojih začasno odloži sicer na podlagi zakona dovoljeno izvršitev določenega upravnega akta, zato da bi preprečilo možnost nastanka težko popravljive škode. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi celovito navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, dokazati pa mora tudi, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo.

7. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se, s stopnjo verjetnosti, ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta.

8. Tožnikove navedbe, da bo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe odpadla možnost, da bi svojo živino pasel na ... ter pripravljal mlečne izdelke, ki se prodajajo bolje kot dolinski, po presoji Vrhovnega sodišča ne izkazujejo težko popravljive škode. Po ustaljeni upravnosodni praksi tega sodišča namreč tožnik težko popravljive škode ne more izkazovati zgolj z navajanjem posledic upoštevanja inšpekcijskega ukrepa, saj je izvrševanje ukrepa že po naravi stvari povezano z določenimi stroški in škodo (sklep I Up 326/2009 z dne 27. 8. 2009, sklep I Up 348/2011 z dne 20. 7. 2011 in drugi).

9. Tudi glede škode, ki naj bi tožniku sicer nastala zaradi onemogočitve paše njegove živine na ... pri opravljanju njegove kmetijske dejavnosti, tožnikove navedbe po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo nastanka težko popravljive škode v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da tožnik obravnavni nelegalni objekt gradi poleg svoje že obstoječe planšarske koče, tožnik pa niti ne pojasni, zakaj bi moral v takšnih okoliščinah pašo na planini zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa v celoti opustiti.

10. Zaradi narave postopka pri izdaji začasnih odredb in dejstva, da je sodišče prve stopnje pri odločanju vezano na kratek rok, sodišče ne izvaja dokazov, ampak opre svojo odločitev na predložene dokaze. Tožnik se torej ne more uspešno sklicevati na (ne)izvedbo dokaza z zaslišanjem in na pribavljanje dokazil po uradni dolžnosti, saj mora vse navedbe podati že v zahtevi za izdajo začasne odredbe in priložiti ustrezne dokaze. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da mora stranka že v zahtevi za izdajo začasne odredbe izkazovati izpolnjevanje zakonskih pogojev, ne pa od sodišča zahtevati izvedbo dokazov, ki bi potrdili (ali tudi ne) zatrjevano verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic oziroma težko popravljive škode (na primer sklepi I Up 22/2001, I Up 12/2008, I Up 347/2006, I Up 348/2011 in drugi). Zato niso utemeljeni pritožbeni ugovori niti glede kršitve določb postopka niti glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

11. Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik verjetnosti nastanka težko popravljive škode ni dokazal. To pa pomeni, da prvi vsebinski zakonski pogoj za zahtevano odložitev izvršitve akta ni izpolnjen, zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo, ne da bi presojalo, ali je podan nadaljnji pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe, to je sorazmernost med prizadetostjo javne koristi in cilji, ki bi bili doseženi z izdajo predlagane začasne odredbe.

12. Vrhovno sodišče je s sklepom pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, ker je spoznalo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (76. člen ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1).

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 22. členom ZUS-1).