Jedro

Ena drugačna (in starejša) odločba še ne pomeni neenotne sodne prakse. Vrhovno sodišče je v novejšem času že zavzelo stališče, da in zakaj v primerih, kot je tožnikov, ne gre za pravno priznano škodo. Tožnik v predlogu ne odpira nobenega novega vidika, ki ga vrhovno sodišče pri navedeni presoji še ne bi upoštevalo.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za sojenje v nerazumnem roku, ker je ugotovilo, da v izvršilnem postopku za izterjavo v delovnem sporu prisojene terjatve ni prišlo do zatrjevane protipravnosti, vprašljiv pa je tudi obstoj zatrjevanih psihičnih problemov.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Pritrdilo je razlogom prvostopenjskega sodišča glede pomanjkanja protipravnosti, odgovorilo na tožnikova pritožbena izvajanja in dodatno opozorilo na stališče revizijskega sodišča v dveh citiranih zadevah, da v takem primeru ne gre za pravno priznano škodo.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije zatrjuje neenotnost sodne prakse vrhovnega sodišča in da gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe materialnega prava in razvoj prava preko sodne prakse.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ena drugačna (in starejša) odločba še ne pomeni neenotne sodne prakse. Vrhovno sodišče je v novejšem času že zavzelo stališče, da in zakaj v primerih, kot je tožnikov, ne gre za pravno priznano škodo. Tožnik v predlogu ne odpira nobenega novega vidika, ki ga vrhovno sodišče pri navedeni presoji še ne bi upoštevalo. Zatrjevane procesne kršitve, ki jih tožnik v predlogu niti ne utemeljuje v smislu prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), se nanašajo na obstoj škode.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz navedene zakonske določbe niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo tožnikov neutemeljen predlog.