Jedro

S sodbo, s katero sodišče razveže zakonsko zvezo, odloči tudi o preživljanju skupnih mladoletnih otrok, ne glede na to, ali je bila višina preživnine pred tem že določena s pravnomočno sodbo ali izvršljivim dogovorom. V izreku mora navesti, da se določena preživnina plačuje namesto prej določene preživnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki 3 izreka dopolni tako, da se po dopolnjenem izreku v celoti glasi: "Toženec I. J. ml. je, namesto preživnine dogovorjene pred Centrom za socialno delo v Domžalah z dne 10.11.1999 v znesku 30.000,00 SIT mesečno, dolžan za preživljanje mlad. G. I. plačevati po 35.000,00 SIT mesečne preživnine in sicer od 1.3.2000 dalje. Do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke je dolžan plačati v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 5. dne v mesecu v naprej in to v zneskih, določenih s to sodbo, do prve uskladitve preživnin, odtlej v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade Republike Slovenije o valorizaciji preživnin, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega preživninskega obroka do plačila, pod izvršbo in sicer na tekoči račun tožnice Š. I. V., stan. ....." V ostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mlad. sina pravdnih strank G. I. zaupalo v varstvo, vzgojo in preživljanje materi V. Š. I., očetu J. I. ml. pa naložilo plačilo preživnine v mesečnem znesku po 35.000,00 SIT od 1.3.2000 dalje. Tožencu je naložilo, da je dolžan tožnici povrniti 3.496,00 SIT separatnih stroškov. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v kateri predlaga, ds se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek za plačilo preživnine nad zneskom 30.000,00 SIT zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da sta pravdni stranki o višini preživnine za mladoletnega sina sklenili dogovor pred Centrom za socialno delo. Tako sklenjeni dogovor je izvršilni naslov. Po sklenitvi dogovora ni prišlo do nobenih spremenjenih razmer, ki bi opravičevale višjo preživnino od dogovorjene. Tožnica ni dala podatkov o višini prejemka iz naslova dnevnic in kilometrin. Nekatere izdatke za otroka, ki jih je navajala tožnica, je kril toženec. Izrek o stroških postopka je nezakonit. V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga, da naj se sodba sodišča prve stopnje v točki 3 izreka dopolni tako, da se s sodbo nadomešča sklenjeni dogovor o preživljanju. Kilometrine in dnevnic tožnica ne prejema kot plačo,ampak kot povračilo nastalih stroškov. Pritožba je delno utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih uveljavlja. Ob razvezi zakonske zveze sodišče po uradni dolžnosti odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok. O tem odloči tudi v primeru, če zahtevek ni postavljen, če pa je postavljen, nanj ni vezano (2. odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS štev. 26/99 in 1. odst. 78. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, Ur.l. SRS štev. 14/89). O varstvu, vzgoji in preživljanju ob razvezi na podlagi določila 65. člena ZZZDR (v danem primeru gre za tak primer), sodišče odloči tudi v primeru, ko je o teh vprašanjih bila že pred tem izdana pravnomočna sodna odločba ali sklenjen dogovor na podlagi določila 130. člena ZZZDR. V takšnem primeru mora sodišče v izreku sodbe navesti, da se prisojena preživnina plačuje namesto že prej s sodbo ali dogovorom določene preživnine. Višino preživnine določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR). Določitev višine preživnine v takšnem primeru torej ni vezana na obstoj spremenjenih okoliščin kot zmotno uveljavlja pritožba. Za določitev višine preživnine je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa pravna odločilna dejstva: potrebe mladoletnega otroka v mesečni višini 60.000,00 SIT, mesečni dohodek tožnice v znesku 98.533,00 SIT in toženca v znesku 149.596,00 SIT, na tako ugotovljena dejstva pa pravilno uporabilo pravni standard sorazmernosti (79. člen ZZZDR), ko je odločilo, da je toženec za otroka dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 35.000,00 SIT. Pritožbena navedba, da tožnica poleg plače prejema še povračilo stroškov za kilometrino in dnevnice in da to znese še eno plačo tožnice, je novota, ki jo toženec pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal. Po oceni pritožbenega sodišča pa novo zatrjevano dejstvo, tudi če bi se izkazalo za resnično, ne bi vplivalo na višino prisojene preživnine. Kilometrina in dnevnice so po svoji naravi povračilo za nastale stroške, ne pa dohodek. Prejeta povračila stroškov za kilometrino in dnevnice se, po izkustvenih merilih, v pretežni meri tudi uporabijo za prejeti namen. Dejstvo je, da toženec prejema skoraj 1/3 večji mesečni osebni dohodek kot tožnica, to pa je tudi tisti odločujoči razlog, ki potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da je za preživljanje otroka toženec sposoben prispevati nekoliko več v denarju kot tožnica. Z določeno preživnino je tako breme preživljanja otroka enakomerno razporejeno na oba starša, glede na njune premoženjske sposobnosti. Pritožbena navedba, da je toženec kril nekatere stroške za otroka, ki jih je tožnica uveljavljala kot strošek njegovega preživljanja, ne vpliva na oceno potrebnih stroškov za otrokovo preživljanje. Pritožba s takšno navedbo samo potrjuje potrebnost teh izdatkov. O stroških postopka v zakonskih sporih odloči sodišče po prostem preudarku (413. člen ZPP). Ker ni posebnih razlogov, da bi se stroški postoka naložili v plačilo eni ali drugi pravdni stranki, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Naloženo plačilo stroškov postopka toženi stranki v znesku 3.496,00 SIT pa predstavlja separatne stroške (1. odstavek 156. člena ZPP), ki so nastali tožeči stranki, ker je prišlo do preložitve naroka za glavno obravnavo dne 27.1.2000 iz razloga na strani tožene stranke. Takšno odločitev pritožba neutemeljeno izpodbija. Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki 3 izreka dopolnilo tako, da se s sodbo določena preživnina plačuje namesto preživnine dogovorjene v sklenjenem dogovoru pred Centrom za socialno delo Domžale z dne 10.11.1999 (4. točka 358.člena ZPP), v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu (353. člen ZPP). Pritožba v glavnem delu (izpodbijani preživnini nad 30.000,00 SIT mesečno) ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni prispeval k pritožbeni odločitvi. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške (413. člen ZPP v zvezi s 165. in 154. členom ZPP).