Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sporni parceli sta po 2. členu ZSZ opredeljeni kot nezazidano stavbno zemljišče že pred sprejetjem Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina - Klanec (Ur. l. RS, št. 48/98), zato razlaščencu pripada odškodnina za vrednost stavbnega zemljišča. Samo če bi bili parceli določeni kot stavbno zemljišče šele z navedeno uredbo, bi razlaščencu pripadala le odškodnina za kmetijsko zemljišče, glede na njuno dotedanjo rabo in kulturo.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je razlastilo v korist predlagateljice nepremičnini nasprotnega udeleženca ... Predlagateljici je naložilo, da plača odškodnino v znesku 2.225.347,00 SIT in pri tem upoševalo že plačano akontacijo v znesku 565.151,00 SIT. Odredilo je zemljiškoknjižni prenos razlaščenih parcel na predlagateljico.
Odločilo je še, da mora predlagateljica povrniti nasprotnemu udeležencu stroške postopka v znesku 113.580,00 SIT. Odškodnino je določilo na podlagi ugotovitve, da gre za nezazidano stavbno zemljišče. Parceli namreč ležita v zazidljivem območju, določenem z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Hrpelje Kozina. v letu 1995 in sta bili torej po kriterijih prvega odstavka 2. člena Zakona o stavbnih zemljiščih določeni kot nezazidano stavbno zemljišče še pred sprejetjem Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina - Klanec (Ur. l. RS, št. 48/98).
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagateljice in potrdilo sklep prve stopnje.
Proti temu sklepu vlaga predlagateljica revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sporno zemljišče pred sprejetjem Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina Klanec služilo kmetijski dejavnosti in da je šele ta uredba spremenila status spornih zemljišč. Občinskim aktom odreka ta učinek in v zvezi s tem navaja: "Pred sprejetjem omenjene uredbe pa je (sporno zemljišče) služilo kmetijski dejavnosti. Tega ne spremeni niti dejstvo, da sta Občina Sežana in njena naslednica Občina Hrpelje Kozina sprejeli nekatere akte, ki določajo namensko rabo prostora, ki pa izhajajoč iz potrdila Občine Hrpelje Kozina štev. 3561-076/98 z dne 9.11.1998, niso bili nikoli sprejeti." Revizija navaja še, da z uredbo spremenjen status zemljišča ni relevanten za določanje njegove vrednosti. Sklicuje se na Zakon o kmetijskih zemljiščih, po katerem je zemljišče v zaraščanju kmetijsko zemljišče, za tako zemljišče pa je šlo po ugotovitvi izvedenca D. Odškodnino za spremembo namembnosti po 11. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih je plačal DARS d.d. Sklicuje se še na 6. člen tega zakona. Navaja, da po 25. in 26. členu Zakona o stavbnih zemljiščih pripada za odvzeto zemljišče, ki služi kmetijski dejavnosti, drugo enakovredno zemljišče. Iz tega izhaja, da se odškodnina za zemljišče, ki služi kmetijski dejavnosti, določi po vrednosti kmetijskih zemljišč. Opozarja na neenako prakso Višjega sodišča v Kopru.
Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep spremeni, podredno razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Revizija je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).
Revizija je glede na 36. člen Zakona o stavbnih zemljiščih in glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa 2.036.963,00 SIT dovoljena, vendar ni utemeljena.
Razlastitev ureja Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 24/97 - v nadaljevanju ZSZ). Ta zakon tudi določa, katero zemljišče je nezazidano ali zazidano stavbno zemljišče. Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov (prvi odstavek 2. člena ZSZ). Za prostorski plan pa se po tem zakonu štejejo prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (prvi odstavek 55. člena ZSZ). V postopku na prvi in drugi stopnji je ugotovljeno, da ležita parceli nasprotnega udeleženca ... v območju, ki je z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Hrpelje Kozina v letu 1995 (Ur. l. RS, št. 22/95) določeno za gradnjo trgovskega, turističnega in športnega centra na Kozini. Glede na to sta bili sporni parceli po 2. členu ZSZ opredeljeni kot nezazidano stavbno zemljišče že pred sprejetjem Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina - Klanec (Ur. l. RS, št. 48/98). To je bistveno. Če bi bili sporni parceli šele z navedeno uredbo o lokaciji za gradnjo avtoceste določeni kot stavbno zemljišče, bi imela prav predlagateljica - v tem primeru bi razlaščencu pripadala odškodnina v obliki enakovredne parcele glede na njeno dotedanjo rabo in kulturo oziroma odškodnina v višini denarne vrednosti take parcele (24. in 25. člen ZSZ). Toda v obravnavanem primeru ni tako, saj sta bili parceli s prostorskim planom občine že prej določeni za gradnjo. Ker na parcelah še ni bilo ničesar zgrajenega, sta šteli po prvem odstavku 2. člena ZSZ za nezazidano stavbno zemljišče. O tem bistvenem vprašanju revizija ni povsem jasna, saj trdi v enem stavku, da je občina sprejela "nekatere akte, ki določajo namensko rabo prostora" in nato, da ti akti niso bili nikoli sprejeti. Vendar je dejstvo, da je občina sprejela prostorski plan, razvidno iz navedenega uradnega lista, da pa sta sporni parceli zajeti v tem planu in ležita v območju predvidene gradnje, je ugotovil izvedenec. Sodišči prve in druge stopnje sta njegovo ugotovitev sprejeli.
Revizijsko sklicevanje na Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 59/96, v nadaljevanju ZKZ) ni utemeljeno. Ta zakon ureja rabo kmetijskih zemljišč, njihovo varstvo, promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike (prvi odstavek 1. člena). Vse kar se nanaša na razlastitev pa ureja ZSZ. Zato se določba o odškodnini v 11. členu ZKZ ne nanaša na postopke razlastitve. Ta člen ureja odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki pripada proračunu Republike Slovenije in občine (16. člen ZKZ), ne pa razlaščencu ali komu drugemu. Revizija se v zvezi z uporabo ZKZ napačno sklicuje na sklepe Vrhovnega sodišča v razlastitvenih zadevah. Sklepi, ki jih navaja revizija, rešujejo drugačen položaj, in sicer, ko je bilo zemljišče pred izdajo akta, ki je bil podlaga za uvedbo razlastitvenega postopka, kmetijsko, ker ni bilo pred tem s prostorskim planom predvideno za gradnjo. V takem primeru se razlaščeno kmetijsko zemljišče nadomesti z drugim enakovrednim kmetijskim zemljiščem ali pa se plača zanj odškodnina v tej vrednosti. Tako bi bilo tudi v obravnavanem primeru, če bi bili sporni parceli predvideni za gradnjo šele z uredbo o lokaciji za izgradnjo avtocestnega odseka, ki je podlaga za ugotovitev javne koristi in za razlastitev.
Ker sta bili sporni parceli opredeljeni kot nezazidano stavbno zemljišče v skladu z 2. členom ZSZ že pred sprejetjem uredbe o lokaciji avtoceste, je bila v tem postopku pravilno določena zanju odškodnina po vrednosti nezazidanega stavnega zemljišča. Stališče predlagateljice, da bi bilo treba parceli oceniti kot kmetijsko zemljišče glede na stanje v naravi ob uvedbi razlastitvenega postopka, glede na navedeno ni utemeljeno.
Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi z 21. členom ZSZ in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku zavrnilo revizijo predlagateljice kot neutemeljeno.