Jedro

Stranke absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike, niso imele pravno zavarovanega pričakovanja, da se bodo v primeru, ko stečajni upnik prijavi svojo terjatev v postopek osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom in vloži izbrisno tožbo iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP, lahko zanašale na konvalidacijo ničnega pravnega posla. Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G absolutno neveljaven posel ni mogel konvalidirati.

Presoja, da se v stečajnem postopku lahko vloži tožba iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP za izpodbijanje absolutno neveljavnega pravnega posla ali pravnega dejanja tudi v primeru, če se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo, ni nezdružljiva z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Zaščita stečajnih upnikov pred možnimi zlorabami in preprečevanje zlorab sta v javnem interesu. Prepoved zlorabe pravic je bila kot temeljno načelo vsebovana v pravnem redu že pred novelo ZFPPIPP-G.

Izrek

I. Postopek se nadaljuje.

II. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je na podlagi drugega odstavka 276. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)1 v svojem imenu in za račun stečajnega dolžnika vložila tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbris neveljavnih vknjižb ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

**Dejanski okvir spora** - Tožnica je upnica stečajnega dolžnika A. A., nad katerim se je 1. 6. 2017 začel postopek osebnega stečaja. Kot upnica je v postopek osebnega stečaja prijavila terjatev, ki je bila v višini 608.068,55 EUR priznana.

- Tožba se nanaša na pravni posel, ki ga je stečajni dolžnik sklenil s toženo stranko (v nadaljevanju toženka), ki je njegova zakonska partnerica. Izpodbijano pravno dejanje je Sporazum o ugotovitvi in priznanju skupnega premoženja ter o delitvi skupnega premoženja (v nadaljevanju Sporazum) in darilna pogodba med zakoncema, ki je bila sklenjena 21. 3. 2012 v notarskem zapisu SV .... Toženka in stečajni dolžnik sta s Sporazumom razdelila skupno premoženje, ki je bilo sestavljeno iz dveh nepremičnin. Predhodno sta bila vsak pri eni od nepremičnin vknjižena kot izključna lastnika. Del Sporazuma sta zemljiškoknjižni dovolili obeh zakoncev, s katerima dovoljujeta drugemu zakoncu, da se pri nepremičnini, pri kateri njegovo lastništvo ni bilo vknjiženo, vknjiži kot (so)lastnik do deleža ½. Stečajni dolžnik je nato na obeh nepremičninah z darilno pogodbo podaril toženki svoj solastniški delež na način, da je postala njuna izključna lastnica.

- Tožnica je predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad toženkinim zakonskim partnerjem vložila 14. 4. 2017. Takrat je bil uveden stečajni postopek. Izpodbojno obdobje se razteza od 14. 4. 2012 do 1. 6. 2017.2 Izpodbijano pravno dejanje je bilo storjeno 18. 4. 2012, ko je bil v zemljiško knjigo vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice v toženkino korist in s tem datumom tudi vknjižena lastninska pravica. Vpis v zemljiško knjigo je bil predlagan 17. 4. 2012 (plomba je bila vpisana 18. 4. 2012). Izpodbijani pravni posel je bil sklenjen znotraj petletnega obdobja izpodbojnosti, ki je bilo uvedeno z novelo ZFPPIPP-G. **Pravni okvir spora** - Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju novela ZFPPIPP-G, Uradni list RS, št. 27/16) je bilo obdobje izpodbojnosti v postopku osebnega stečaja podaljšano iz treh let na pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja.3 Novela ZFPPIPP-G je stopila v veljavo 26. 4. 2016. Drugi odstavek 34. člena novele ZFPPIPP-G je določil, da se spremenjena določba 391. člena zakona uporablja za postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.4 Po spremembi se je 391. člen ZFPPIPP (19. člen novele ZFPPIPP-G) glasil:

(1) Obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja za:

1. pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro naslednjih oseb: - osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, - pravne osebe, v kateri je imel stečajni dolžnik ali osebe, ki so z njim ožje povezane, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, posamično ali skupaj najmanj 25 odstotni delež v kapitalu ali 25 odstotni delež glasovalnih pravic ali pravico imenovati ali odpoklicati osebe, upravičene za njeno zastopanje, - pravne osebe, v kateri je stečajni dolžnik ali oseba, ki je z njim ožje povezana, v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, opravljala funkcijo, pri kateri je bil v skladu s pravili te pravne osebe ali na podlagi zakona upravičen za njeno zastopanje, ali - pravne osebe, ki je imela v času, ko je bil sklenjen pravni posel ali izvedeno drugo pravno dejanje, položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 s pravno osebo iz druge ali tretje alineje te točke, in

2. pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena tega zakona.

(2) Pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona.

- ZFPPIPP v 271. členu določa:

(1) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno:

1. če je bila posledica tega dejanja: - bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, - bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in

2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.

(2) Pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, je izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.

(3) Za pravno dejanje, ki je izpodbojno po prvem ali drugem odstavku tega člena, velja tudi opustitev pravnega dejanja, zaradi katere je stečajni dolžnik izgubil premoženjsko pravico ali je zanj nastala kakšna premoženjska obveznost. - Ustavno sodišče je z odločbo U-I-397/205 delno razveljavilo drugi odstavek 34. člena novele ZFPPIPP-G, in sicer v delu, v katerem ureja uporabo spremenjene določbe 391. člena zakona za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in pri katerih se je na dan njegove uveljavitve obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo.

**Odločitev sodišč nižjih stopenj**

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se v razmerju med toženko in stečajnim dolžnikom A. A. razveljavi učinek darilne pogodbe med zakoncema, ki je bila sklenjena v notarskem zapisu SV ... z dne 21. 3. 2012 in ki vsebuje zemljiškoknjižni dovolili, s katerima je stečajni dolžnik A. A. prenesel lastninsko pravico do 1/2 od celote pri nepremičninah z ID znakoma ... in ..., obe k. o. ..., na toženko (1. točka izreka). Ugotovilo je neveljavnost vknjižb lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnih dovolil z dne 21. 3. 2012, ki sta bili izstavljeni v šestem in sedmem členu darilne pogodbe iz 1. točke izreka sodbe. Odločilo je, da se zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov pri nepremičninah, navedenih v 1. točki izreka, izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist toženke do 1/2 ter znova vpiše lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika A. A. v deležu 1/2 od celote (2. točka izreka). Odločilo je o pravdnih stroških. Presodilo je, da je tožbeni zahtevek oblikovan v skladu z 275. členom ZFPPIPP v povezavi s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ugotovilo je, da sta domneva insolventnosti iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjena. Izpodbijani pravni posel je bil sklenjen v korist osebe, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika položaj ožje povezane osebe (prva alineja 1. točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP). Ker je izpodbijani posel neodplačen, je izpolnjen tudi pogoj iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP. Izpodbijano pravno dejanje je torej izpodbojno ne glede na to, ali je izpolnjen subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 391. člena ZFPPIPP). Poleg tega je izpodbijani pravni posel ničen zaradi nedopustne podlage (cause), saj je bil sklenjen z namenom oškodovanja upnikov. Namen strank je bil prenesti premoženje iz sfere stečajnega dolžnika v toženkino sfero. Ker tožnica ni postavila ustreznega ugotovitvenega tožbenega zahtevka (niti kot primernega niti kot podrednega), ničnosti Sporazuma ni bilo treba presojati.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo o stroških postopka. Ocenilo je, da je sodišče prve stopnje ustavnoskladno razlagalo pravilo iz drugega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G. Soglašalo je s presojo, da spremenjeno pravilo o daljšem izpodbojnem obdobju petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja ne učinkuje za nazaj oziroma da velja le za tiste stečajne postopke, ki so se začeli po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, torej tudi za stečajni postopek nad A. A.. Pričakovanje, da zakon ne bo spremenjen, ni pravno varovano. Pred začetkom stečajnega postopka ni mogoče govoriti o pridobljeni pravici do "neizpodbojnosti posla". Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice (prvi odstavek 244. člena ZZK-1). Sodišče prve stopnje ni presojalo ničnosti spornega pravnega posla, ker tožnica ni postavila ustreznega ničnostnega zahtevka. Tožbenemu zahtevku je ugodilo že iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj. Ocena prvostopenjske sodnice, da je očitno, da je bil namen izpodbijanega pravnega dejanja prenos premoženja iz sfere stečajnega dolžnika v toženkino sfero, ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe. Z razveljavitvijo učinka darilne pogodbe, to je z razveljavitvijo zemljiškoknjižnih dovolil in spremembo v zemljiški knjigi, bo učinek izpodbijanja pravnega dejanja stečajnega dolžnika dosežen (1/2 delež lastništva na spornih nepremičninah bo vrnjen stečajnemu dolžniku oziroma stečajni masi).

**Sklep o dopustitvi revizije**

4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II DoR 380/2020 z dne 23. 10. 2020 toženkinemu predlogu za dopustitev revizije delno ugodilo in dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, ki določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja za vse postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona, torej tudi za pravne posle in druga pravna dejanja, ki so bila izvršena pred začetkom veljave tega zakon in za katere se je triletno obdobje izpodbojnosti po predhodno veljavnem zakonu že izteklo, skladno z Ustavo Republike Slovenije? **Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**

5. Toženka v reviziji Vrhovnemu sodišče predlaga, da reviziji ugodi ter sodbi nižjih sodišč spremeni na način, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb ali prekinitev postopka zaradi vložitve zahteve za presojo ustavnosti drugega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G. Ocenjuje, da sporna določba nedopustno posega v zaključen pravni položaj stečajnih dolžnikov, katerih pravni posli po pretečenem triletnem obdobju izpodbojnosti pred uveljavitvijo novele niso bili več izpodbojni. Spremenjena določba 391. člena ZFPPIPP, ki znova vzpostavlja izpodbojnost pravnih poslov tudi v tistih primerih, ki v trenutku njene uveljavitve niso bili več izpodbojni, ni združljiva s 155. členom Ustave. Izpodbijano dejanje je bilo izvršeno 18. 4. 2012, novela ZFPPIPP-G pa je pričela veljati 26. 4. 2016. Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G se je izpodbojnost pravnega posla ponovno vzpostavila. Rok izpodbojnosti je bil nedopustno podaljšan iz treh na pet let. Če bi se v konkretnem primeru osebni stečaj nad zakonskim partnerjem revidentke uvedel v času od 19. 4. 2015 do 25. 4. 2016, sporni posel ne bi bil več izpodbojen.

6. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev revizije. Meni, da sporna zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo. Toženka pred pričetkom stečajnega postopka ni mogla pridobiti pravice do neizpodbojnosti posla. Pravni red ne sme nuditi zaščite zlorabam in nepoštenim poslom, namenjenih oškodovanju upnikov. Poseg v zaključeni pravni položaj (pridobljeno pravico) ni izkazan. Obdobje izpodbojnosti se je podaljšalo le za povezane osebe stečajnega dolžnika ter neodplačne posle. Izkazan je utemeljen in stvaren razlog, da so v teh primerih nasprotniki izpodbijanja manj varovani. Za prvo skupino je mogoče utemeljeno sklepati, da so delovale usklajeno z dolžnikom (npr. družinski člani), pri drugi skupini pa zaradi uspešnega izpodbijanja prikrajšanje ne more nastati. To so posli, ki interese upnikov prizadenejo v največji meri. Vsebinski pogoji za izpodbojnost se niso spremenili. Prepoved uporabe spremenjenih pravil stečajnega prava za posle, sklenjene pred njihovo uveljavitvijo, bi lahko izničila zakonodajalčeve možnosti za učinkovito preprečevanje zlorab in oškodovanj upnikov. Po splošnih pravilih civilnega prava uveljavljanje ničnosti ni vezano na rok. Sodišče prve stopnje je ugotovilo elemente ničnosti. Trditve o ničnosti posla so ostale neizčrpane.

**Presoja utemeljenosti revizije**

7. Revizija je utemeljena.

**Odločba Ustavnega sodišča U-I-397/20**

8. Sprožilni primer za odločbo U-I-397/20 z dne 2. 12. 2021 je bila zadeva II Ips 139/2019, v kateri je stečajna upraviteljica tožeče stranke izpodbijala pogodbo o preužitku, ki jo je stečajna dolžnica sklenila v obliki notarskega zapisa in s katero je na toženo stranko (svojega sina) prenesla lastninsko pravico na več nepremičninah. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, kjer določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi osebami sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013, skladno z Ustavo. Ob odločanju o reviziji je ocenilo, da je določba drugega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G protiustavna. Postopek je zato prekinilo in na Ustavno sodišče vložilo zahtevo za začetek postopka za presojo ustavnosti. Ustavnemu sodišču je predlagalo, naj ugotovi, da izpodbijana določba drugega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v delu, s katerim določa, da se petletno obdobje izpodbojnosti uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi osebami sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013, ni skladna z Ustavo. Ker je tudi v tem postopku treba uporabiti drugi odstavek 34. člena novele ZFPPIPP-G, je Vrhovno sodišče na podlagi 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču prekinilo tudi ta revizijski postopek.

9. Ustavno sodišče je o zahtevi za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G odločilo z odločbo U-I-397/20. Vrhovno sodišče je zato sklenilo, da se revizijski postopek tudi v tej zadevi nadaljuje (I. točka izreka).

10. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-397/20 presodilo, da drugi odstavek 34. člena novele ZFPPIPP-G ni združljiv s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave, v kolikor dopušča, da so predmet izpodbijanja na podlagi 391. člena ZFPPIPP tudi tisti pravni posli in tista pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in pri katerih se je triletno obdobje izpodbojnosti do dneva uveljavitve novele ZFPPIPP-G že izteklo. Ugotovilo je, da pogoji iz drugega odstavka 155. člena Ustave niso izpolnjeni, saj se zakonodajalec v zakonodajnem gradivu novele ZFPPIPP-G ni vsebinsko opredelil do povratnega učinkovanja izpodbijane določbe in ni utemeljil posebne javne koristi, ki bi posebej upravičevala v tem postopku obravnavano povratno učinkovanje. Dejansko podlago odločitve je tvorila ugotovitev, da je bil v sprožilen primeru pravni položaj v smislu pravil o izpodbojnosti v postopku osebnega stečaja že zaključen, ker sporni posel (ali pravno dejanje) ni mogel biti več predmet izpodbijanja. Na podlagi te ugotovitve je Ustavno sodišče zaključilo, da časovna opredelitev uporabe spremenjenega 391. člena zakona, ki ga določa drugi odstavek 34. člena novele ZFPPIPP-G, ponovno določa izpodbojnost v okviru dejanskega stanja, ki se je že zaključilo pred začetkom veljavnosti novele ZFPPIPP-G.6

11. Vrhovno sodišče je s sodbo in sklepom II Ips 139/2019 z dne 12. 1. 2022 reviziji tožene stranke ugodilo. Presodilo je, da primarni tožbeni zahtevek, s katerim so bila izpodbijana pravna dejanja stečajne dolžnice, ni utemeljen. Ker je bila izpodbijana pogodba o preužitku sklenjena 10. 12. 2012, stečajni postopek zoper dolžnico pa je bil uveden 5. 6. 2017, izpodbijana pogodba ni bila sklenjena znotraj triletnega obdobja izpodbojnosti, ki se je ob upoštevanju datuma uvedbe postopka izteklo pred 26. 4. 2016, ko je začela veljati novela ZFPPIPP-G. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje, da odloči o podrednem zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku. V sklopu podrednega zahtevka je tožeča stranka (enako kot pri primarnem) zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižb lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile predmet izpodbijane pogodbe, na toženo stranko, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter izpraznitev in izročitev navedenih nepremičnin v stečajno maso.

12. Zadeva II Ips 139/2019 ni povsem primerljiva s konkretnim primerom. Razlikovalno okoliščino tvori presoja o neodplačni naravi izpodbijanega posla, kar pomeni, da je sporni posel izpodbojen tudi na podlagi druge točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče ni razveljavilo drugega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v delu, s katerim ureja uporabo daljšega obdobja izpodbojnosti za pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP.7 Ocena ustavnosti druge točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP o uporabi daljšega petletnega obdobja izpodbojnosti za pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, pri katerih se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G triletno obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve že izteklo, ni bila predmet ustavnosodne presoje.8 Zastavlja se torej vprašanje, ali mora Vrhovno sodišče vložiti zahtevo za presojo ustavnosti drugega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v delu, s katerim določa, da se petletno obdobje izpodbojnosti uporablja tudi za pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP. Ustava v 156. členu določa, da mora v primeru, če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekiniti postopek in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Vložitev zahteve za oceno ustavnosti zakona je skrajno sredstvo. Sodišča imajo zato dolžnost, da pred prekinitvijo postopka aktivno izčrpajo vse druge možnosti za sprejetje ustavnoskladne odločitve. Vrhovno sodišče mora torej presoditi, ali je v konkretnem postopku mogoče sprejeti ustavnoskladno odločitev brez odločitve Ustavnega sodišča.9

13. Revidentka zatrjuje neskladje izpodbijane zakonske določbe z drugim odstavkom 155. člena Ustave, saj naj bi zakonodajalec nedopustno posegel v njeno pravico do „neizpodbojnosti“ spornega pravnega posla. Ustava v 155. členu določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj (prvi odstavek). Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice (drugi odstavek). Smisel prepovedi povratnega učinkovanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov iz 155. člena Ustave je zagotavljanje bistvene prvine pravne države, tj. pravne varnosti, ter s tem ohranjanje in utrjevanje zaupanja v pravo (2. člen Ustave). V skladu z ustaljeno presojo Ustavnega sodišča ima predpis povratne učinke praviloma tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo, oziroma tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek po njegovi uveljavitvi, vendar njegove posamezne določbe učinkujejo tako, da za nazaj posežejo v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prej veljavnega predpisa.10 **O pravni naravi izbrisne tožbe iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP**

14. Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj (izpodbojni zahtevek) vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki izpodbojnega pravnega dejanja iz 271. člena tega zakona v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje (prvi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati z izpodbojno tožbo (drugi odstavek 275. člena ZFPPIPP). Vsebina izpodbojnega zahtevka je odvisna od vrste pravnega posla oziroma drugega pravnega dejanja, ki je predmet izpodbijanja, oziroma od pravnih posledic, ki so nastale z izvedbo tega pravnega posla. Izpodbojne zahtevke je treba uveljaviti proti osebi, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, kot toženi stranki.11

15. Tretji odstavek 275. člena ZFPPIPP jasno določa, da je izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, treba uveljavljati z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1, razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen po tretjem odstavku 244. člena ZZK-1.12 Vknjižba je neveljavna iz materialnopravnega razloga po prvem odstavku 243. člena ZZK-113, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, neveljavno že ob njegovi izstavitvi zaradi ničnosti pravnega posla iz prvega ali drugega odstavka 36. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezovalni pravni posel), na podlagi katerega je bilo izstavljeno (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1).

16. Namen izbrisne tožbe je odstraniti materialnopravno neveljavno vknjižbo. Njeni učinki so absolutni (erga omnes) in presegajo učinek izpodbojne tožbe. Zajemati mora ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (in ne pravnega posla), ter dajatveni zahtevek, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izbris izpodbijane vknjižbe. Zakon ne postavlja zahteve po vmesnem ugotovitvenem zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnega posla. Sodba na podlagi izbrisne tožbe ne vsebuje odločitve o neveljavnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za vknjižbo, ker ničnost učinkuje že po samem zakonu. Bistvo zahtevka, oprtega na tretji odstavek 275. člena ZFPPIPP, je (ne glede na deklaracijo o inter partes učinkih iz prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP), da se spremeni zemljiškoknjižno stanje.14

17. Tožničin tožbeni zahtevek je bil oblikovan v skladu z zahtevo iz 1. točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1 v povezavi s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP. Tožnica je trdila, da je bil izpodbijani pravni posel sklenjen z izključnim namenom prenesti premoženje na drugega zakonca z namenom oškodovanja upnikov. Na podlagi 243. člena ZZK-1 je z izbrisno tožbo uveljavljala zahtevek za razveljavitev učinkov darilne pogodbe in za vrnitev premoženja v stečajno maso. Predlagala je, naj se sodišče najprej opredeli do zatrjevane izpodbojnosti. Če pa bo presodilo, da posel ni izpodbojen po pravilih ZFPPIPP, naj podredno odloči, da je ničen.

**O zatrjevanem retroaktivnem učinku drugega odstavka 34. člena v povezavi z 19. členom novele ZFPPIPP-G**

18. Konkretni primer se s procesnega vidika razlikuje od zadeve II Ips 139/2019. V tem postopku je tožnik na podlagi prvega in tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP postavil enoten zahtevek, v okviru katerega je postavil tako trditve o izpodbojnosti kot ničnosti izpodbijanega pravnega posla, sodišče prve stopnje pa je tožbenemu zahtevku ugodilo tudi na podlagi ugotovitve, da je izpodbijani pravni posel ničen zaradi očitnega namena strank, da premoženje preneseta iz sfere stečajnega dolžnika v sfero toženke. Čeprav je sodišče druge stopnje izpodbijano prvostopno sodbo potrdilo, se do pritožbenih navedb in navedb iz odgovora na pritožbo, ki so se nanašale na ugotovljeno ničnost izpodbijanega pravnega posla, ni opredelilo. Presodilo je, da ugotovitev o ničnosti izpodbijanega pravnega posla ni pravno pomembna, ker ni bilo ugodeno zahtevku za ugotovitev ničnosti, temveč (zgolj) zahtevku za izpodbijanje pravnih dejanj. Takšna presoja je materialnopravno zmotna. Na podlagi 1. točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1 tvori ugotovitev o ničnosti izpodbijanega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izdano zemljiškoknjižno dovolilo, pravno pomembno dejstvo.

19. Ničen pravni posel je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Tožba za ugotovitev ničnosti ni vezana na rok.15 Praviloma mora upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstvo svoje terjatve zahtevati s tožbo za ugotovitev ničnosti.16 Vendar pa v konkretnem primeru tožnica takšne tožbe ni imela na voljo. Z začetkom stečajnega postopka namreč prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po splošnih pravilih obligacijskega prava o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj in lahko ta pravna dejanja izpodbijajo samo v skladu s pravili, določenimi v pododdelku 5.3.4 ZFPPIPP (prvi odstavek 270. člena ZFPPIPP). Ker zunaj okvirov stečajnega postopka pravica do uveljavljanja ničnosti ne more ugasniti (93. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), v tožbi zatrjevan dejanski stan ničnosti ni mogel biti zaključen še pred potekom roka za vložitev izbrisne tožbe iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP.17 O posegu v zaključen pravni položaj bi bilo mogoče govoriti izključno v primeru, če bi nižji sodišči presodili, da izpodbijani pravni posel ni ničen.18 Tudi odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-397/20 temelji na predpostavki, da je izpodbijani pravni posel pred uvedbo stečajnega postopka konvalidiral. To pomeni, da razveljavitvena odločba Ustavnega sodišča zajema izključno dejanske stanove relativno neveljavnih pravnih poslov in dejanj, ki so pred uvedbo stečajnega postopka konvalidirali in se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve že izteklo.

20. Stranke absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike, niso imele pravno zavarovanega pričakovanja, da se bodo v primeru, ko stečajni upnik prijavi svojo terjatev v postopek osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom in vloži izbrisno tožbo iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP, lahko zanašale na konvalidacijo ničnega pravnega posla. Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G absolutno neveljaven posel ni mogel konvalidirati. Ob drugačni razlagi bi prišlo do nesorazmernega posega v upnikovo pravico do poplačila terjatve, ki je varovana s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pravni položaj strank, ki so sklenile posel z namenom oškodovanja upnikov, se po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G ni v ničemer poslabšal. Ker v teh primerih pravica do uveljavljanja ničnosti pravnih dejanja stečajnega dolžnika ni mogla ugasniti še pred uvedbo stečajnega postopka, novela ZFPPIPP-G ni posegla v zaključene pravne položaje. To pomeni, da z uveljavitvijo petletnega obdobja izpodbojnosti za izpodbijanje absolutno neveljavnih pravnih poslov in dejanj ni prišlo do retroaktivnega posega v pridobljene ali pričakovane pravice.

21. Presoja, da se v stečajnem postopku lahko vloži tožba iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP za izpodbijanje absolutno neveljavnega pravnega posla ali pravnega dejanja tudi v primeru, če se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo, ni nezdružljiva z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Zaščita stečajnih upnikov pred možnimi zlorabami in preprečevanje zlorab sta v javnem interesu. Prepoved zlorabe pravic je bila kot temeljno načelo vsebovana v pravnem redu že pred novelo ZFPPIPP-G.19 OZ v prvem odstavku 86. člena določa, da je pogodba, ki nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Ustaljena praksa Vrhovnega sodišča je, da so neodplačni pravni posli, ki so sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike, zaradi nedopustne kavze oziroma nedopustnega nagiba nični (86. člen v povezavi z 39. in 40. členom OZ).20 Takšni pravni posli namreč nasprotujejo moralnim načelom, kot temeljnim načelom obligacijskega prava (vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic, prepovedi povzročanja škode, dolžnosti izpolnitve obveznosti).21

22. Odločitev o domnevni protiustavnosti drugega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v delu, s katerim določa, da se petletno obdobje izpodbojnosti uporablja tudi za (absolutno neveljavna) pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP (druga točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP) ni neizogibno potrebna za ustavnoskladno odločitev v konkretnem sodnem postopku. Ker v tožbi zatrjevana in s strani sodišča prve stopnje ugotovljena dejstva omogočajo sprejem ustavnoskladne odločitve brez posredovanja Ustavnega sodišča, Vrhovnemu sodišču ni bilo treba vložiti zahteve za oceno ustavnosti.

23. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo (prvi in drugi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (II. točka izreka). V ponovnem sojenju se bo moralo opredeliti do vprašanja, ali je bil namen pogodbenih strank (in s tem ključni nagib za sklenitev pogodbe) oškodovati upnike. Če bo ugotovilo, da izpodbijani posel ni ničen, bo moralo postopek prekiniti in sprožiti postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v delu, s katerim določa, da se petletno obdobje izpodbojnosti uporablja tudi za (relativno neveljavne) pravne posle in pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, in pri katerih se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve že izteklo.

**Odločitev o revizijskih stroških**

24. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (III. točka izreka).

**Sestava senata in glasovanje**

25. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Izpodbojni zahtevek lahko v svojem imenu in za račun stečajnega dolžnika uveljavlja tudi vsak upnik, ki je v skladu s tem zakonom upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku. 2 Takrat je bil izdan sklep o začetku postopka osebnega stečaja. 3 19. člen novele ZFPPIPP-G. 4 Pred tem se je 391. člen ZFPPIPP glasil: Obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona je v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja za: 1. pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in 2. pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena tega zakona. (2) Pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena so izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena tega zakona. 5 Uradni list RS, št. 196/2021, 2. 12. 2021. 6 Prim. 11. in 14. točko obrazložitve. 7 Gre za pravna dejanja stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti. 8 Prim. 12. opombo odločbe U-I-397/20. 9 Sklep U-I-129/15 z dne 11. 2. 2016, 10. točka; sklep U-I-238/12 z dne 23. 1. 2014, 9. točka; odločba U-I-85/09 z dne 21. 9. 2010, 3. točka obrazložitve. 10 Odločba U-I-397/20, 8. in 9. točka obrazložitve. 11 N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 208, 217. 12 Tretji odstavek 244. člena ZZK-1 določa, da zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam, v katerih korist je bila pridobitev oziroma izbris pravice vknjižen oziroma predznamovan z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe. 13 Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, s tožbo uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). 14 Sklep II Ips 230/2018 z dne 3. 10. 2019, sklep II Ips 332/2017 z dne 28. 3. 2019, sodba II Ips 84/2015 z dne 12. 10. 2015, sklep II Ips 246/2014 z dne 22. 1. 2015, sodba in sklep II Ips 71/2011 z dne 6. 6. 2011. 15 A. Polajnar Pavčnik v: M. Juhart, N. Plavšak, Obligacijski zakonik, Splošni del s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 523. 16 Sodba II Ips 297/2010 z dne 9. 2. 2012. 17 Prvi odstavek 277. člena ZFPPIPP se glasi: Izpodbojno tožbo je treba vložiti v 12 mesecih po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. 18 Za tak primer bi šlo npr., če bi se stranki izpodbijanega posla zgolj zavedali, da obstaja možnost oškodovanja upnikov. Prim. sodbo II Ips 10/2020 z dne 12. 6. 2020, 17. točka obrazložitve. 19 Glej odločbo U-I-56/17, Up-335/17 z dne 4. 4. 2019, Uradni list RS, št. 28/2019, 33. točka obrazložitve. V 31. točki obrazložitve je Ustavno sodišče zapisalo: „Splošna prepoved zlorabe pravic izhaja iz ustavnih načel, ki Republiko Slovenijo opredeljujejo kot pravno državo (2. člen Ustave). Splošno sprejeto pravno načelo je, da je pravice treba izvrševati v njihovih mejah in v skladu z njihovim namenom. Po mnenju pravne znanosti na civilnopravnem področju prepoved zlorabe pravic izraža temeljno načelo iz 7. člena OZ, naslovljeno Prepoved zlorabe pravic. Za ustavno raven je nadalje pomembno, da je tudi v ustavnosodni presoji uveljavljeno stališče, da je zlorabo pravic treba preprečiti.“ 20 OZ v 39. členu določa: Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog) (prvi odstavek). Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z Ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (drugi odstavek). Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična (tretji odstavek).OZ v 40. členu določa: Nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (prvi odstavek). Če pa je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, je pogodba nična (drugi odstavek). Neodplačna pogodba je nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika (tretji odstavek). 21 Sodba II Ips 10/2020 z dne 12. 6. 2020, sodba II Ips 44/2014 z dne 8. 10. 2015, sodba II Ips 259/2013 z dne 21. 5. 2015, sodba II Ips 654/2001 z dne 5. 9. 2002.