Jedro

Čeprav v razlogih sklepa o popravi sodišče prve stopnje ugotavlja svojo pisno napako pri prepisovanju, ker navedeni parceli nista bili predmet tega postopka zaradi omenjenega umika predloga, pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča očitno, da ne gre za odpravo pomote, pač pa za vsebinsko drugo odločitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo svoj sklep, opr. št. N 56/2000 z dne 7.5.2003 v 1. točki izreka tako, da se ta pravilno glasi: nepremičnine parc. št. 317/3, 317/4, 317/5, 317/6, 310, 295/2, vse k.o. B. (last Republike Slovenije) in 318/5 k.o. B. (last Občine T.) se vrnejo v last in posest pok. L. G. in se pri navedenih parcelah vknjiži lastninska pravica za pokojnega L. G., roj. 3.11.1883 (točka I. izreka). Odločilo je še, da se po pravnomočnosti tega sklepa glede parc. št. 309/1 in 309/2 k.o. B. vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se obe parceli pripišeta nazaj k vl. št. 204 k.o. B. (II. izreka sklepa).

Proti temu sklepu je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo, v kateri se sklicuje na bistvene krštive določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga razveljavitev sklepa. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo določilo 1. odst. 328. člena ZPP, na katero se sklicuje. V konkretnem primeru ne gre za nikakršno popravo sklepa, ki bi ga lahko sodnik, ki je izdal sklep, popravil v smislu tega določila. Prvostopno sodišče je odločitev glede vrnitve parcel 309/1 in 309/2 k.o. B. v obrazložitvi sklepa z dne

7.5.2003 tudi utemeljilo na 4. strani obrazložitve. To pomeni, da je sodišče o vrnitvi teh nepremičnin odločalo meritorno ob sodelovanju zavezank Republike Slovenije in Občine T.in ju vrnilo, ne zaradi pisne napake pri prepisovanju, ampak zato, ker se zavezanka Republika Slovenija sploh ni upirala vrnitvi, zavezanka Občina T. pa se je sicer temu upirala in je zato zoper prvostopni sklep tudi vložila pritožbo, s katero pa ni uspela. Zavezanka Občina T. tudi v pritožbi ni uveljavljala, da je vlagatelj skrčil predlog in ga umaknil za vračilo teh dveh parcel v sodnem postopku, kar sploh ni sporno.

Občina T. je torej pristala na to, da se v tem postopku vračajo vse parcele, saj bi sicer v pritožbi to posebej uveljavljala.

Predlagatelj je namreč umaknil predlog v tem delu v sodnem postopku, ker se je pač moral odločiti, v katerem postopku, torej ali v postopku po ZIKS ali v postopku po ZDEN, bo zahteval vrnitev.

Predlagatelj poudarja, da se postopek vrnitve premoženja denacionalizacijskemu upravičencu po določbah ZDEN vodi že skoraj 12 let, postopek na podlagi določil ZIKS pa od leta 2000. Predlagatelj je moral izbrati postopek, v katerem bo uveljavljal vrnitev premoženja, vendar se zahtevku za vrnitev ni odpovedal. Zato nima nobene slabe vesti pri vlaganju te pritožbe, saj Občina T. prav tako vlaga vsa možna pravna sredstva v tem in v denacionalizacijskem postopku glede vrnitve premoženja upravičencu z namenom zavlačevati postopek. Pravnomočne odločbe sodišča se ne morejo oziroma ne smejo spreminjati s popravnimi sklepi. Sodišče na tak način ne more popravljati svojih odločitev. Stranke v postopku so namreč same dolžne skrbeti za svoje interese in sodišče ni dolžno niti nima pravice na ta način s popravnim sklepom po uradni dolžnosti popravljati opustitve strank v pravnomočno končanem postopku.

Nasprotna udeleženka Občina T.je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev popravnega sklepa.

Poudarja, da se predlagatelj očitno dobro zaveda, da predmetni nepremičnini nista predmet vračila v nepravdnem postopku.

Predlagatelj je s pripravljalno vlogo z dne 26.8.2002 nesporno umaknil svoj predlog za vrnitev nepremičnin, vpisanih v vl. št. 204 k.o. B., t.j. parc. št. 309/1 in 309/2, kot tudi glede premičnin, zato je očitno, da je bil popravni sklep potreben. V nadaljevanju Občina T. pojasnjuje, da ne zavlačuje postopka denacionalizacije, ampak se le poslužuje dovoljenih pravnih sredstev, ki so nenazadnje očitno tudi utemeljena.

Pritožba je utemeljena.

Predlagatelj v pritožbi upravičeno nasprotuje odločitvi izpodbijanega sklepa ter razlogom za njegovo izdajo. Kakšne vrste napake se lahko popravijo s sklepom o popravi, izhaja iz 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem nepravdnem postopku uporablja smiselno na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predsednik senata lahko na predlog ali na lastno pobudo popravi vsak čas napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Tudi sodna praksa je jasna in dopušča popravo odločbe na način, ki ga predvideva 328. člen ZPP le v primerih, ko gre za popravo posamezne besede, številke in podobnega, skratka za napake tehnične narave, ne pa v primerih, ko popravni sklep spreminja vsebino odločitve. Svoje zmote pri odločitvi sodišče prve stopnje ne more popraviti s popravnim sklepom in je v tej smeri pritožbeni očitek utemeljen.

S sklepom opr. št. N 56/2000 z dne 7.5.2003 je sodišče prve stopnje v tem nepravdnem postopku odločalo o predlogu predlagatelja za vrnitev zaplenjenega premoženja pokojnega zaplembenega upravičenca L. G.. Predlagatelj je v predlogu zahteval vrnitev med ostalim tudi nepremičnin, vpisanih v vl. št. 204 k.o. B.. Med postopkom pa je z vlogo z dne 26.8.2002 predlog za vrnitev nepremičnin, vpisanih v vl. št. 204 k.o. B., t.j. parc. št. 309/1 in 309/2 k.o. B., umaknil z obrazložitvijo, da bo uveljavljal vrnitev teh nepremičnin v naravi v denacionalizacijskem postopku. Čeprav v razlogih sklepa o popravi sodišče prve stopnje ugotavlja svojo pisno napako pri prepisovanju, ker navedeni parceli nista bili predmet tega postopka zaradi omenjenega umika predloga, pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča očitno, da ne gre za odpravo pomote, pač pa za vsebinsko drugo odločitev. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa z dne 7.5.2003 omenilo sporni dve parceli in razloge za zaključek, da je lastnica teh nepremičnin Republika Slovenija ter razloge za njihovo vrnitev v naravi. Res je pri tem odločalo o tistem delu predloga, ki ga je med postopkom predlagatelj umaknil, torej o nečem, kar sam predlagatelj ni zahteval. Sodišče druge stopnje pazi na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo stranke (3. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP). V pritožbi proti sklepu z dne 7.5.2003 nasprotna udeleženka Občina T. ni ugovarjala odločitvi preko predlagateljeve zahteve in ker v zvezi s tem tudi ni bilo drugih pomanjkljivosti sklepa po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno odločitev prvostopnega sodišča v tem sklepu potrditi tudi glede spornih parcel št. 309/1 in 309/2 k.o. B..

Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določilo 1. odst. 328. člena ZPP, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP zvezi s 37. členom ZNP.