Jedro

Ker revidentka v reviziji opisno uveljavlja procesno kršitev zaradi litispendence, je revizijsko sodišče postopek s kasneje vloženo obnovo postopka ustavilo.

Ker sprememba izpodbijanega drugostopenjskega sklepa ne bi vplivala na revidentkin pravno varovani položaj, revidentka tudi nima pravnega interesa za vložitev revizije.

Izrek

1. Postopek z obnovo se prekine do odločitve o reviziji.

2. Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) s sklepom z dne 7.5.2003 odločilo tako, da je v točki 1 izreka vrnilo v last in posest pokojnemu L. G. nepremičnine parc. št. 317/3, 317/4, 317/5, 317/6, 310, 295/2, 309/1 in 309/2, vse k.o... (last Republike Slovenije) in 318/5 k.o... (last O. T.) ter hkrati odredilo, da se pri navedenih parcelah vknjiži lastninska pravica na ime pok. L. G. V naslednjih točkah izreka je odločilo o odškodnini za del parcele 318/5 k.o... v obliki obveznic Republike Slovenije, ki jih mora izdati Republike Slovenije v določeni višini s pripadajočimi obrestmi preko Slovenske odškodninske družbe, vrnjeno premoženje je še izročilo v upravljanje predlagatelju kot skrbniku za poseben primer, predlog za vrnitev nepremičnine parc. št. 267 k.o... pa je zavrnilo. Pritožbo druge nasprotne udeleženke O. T. je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 17.3.2004 zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. Noben udeleženec ni vložil revizije proti temu drugostopenjskemu sklepu.

Prvostopenjsko sodišče je nato 27.1.2005 po uradni dolžnosti izdalo popravni sklep, s katerim je 1. točko izreka sklepa z dne 7.5.2003 oblikovalo tako, da je iz njega izpustilo parcelni št. 309/1 in 309/2 k.o... (last Republike Slovenije) ter še odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. V razlogih je pojasnilo, da je šlo pri zapisu teh dveh parcel v izreku prvega sklepa za očitno pisno pomoto, saj je predlagatelj predlog za njuno vrnitev umaknil, ker glede teh parcel teče denacionalizacijski postopek pri upravnem organu.

Predlagateljevi pritožbi je drugostopenjsko sodišče ugodilo in s sklepom z dne 13.4.2005 popravni sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo, ker je izdaja takega sklepa utemeljena le pri napakah tehnične narave, v tej zadevi pa je bila z njim spremenjena vsebina prejšnje odločitve. Da ne gre za očitno pomoto, izhaja tudi iz razlogov prvega prvostopenjskega sklepa o lastništvu navedenih dveh parcel. V pritožbenem postopku proti prvemu sklepu takratna pritožnica ni uveljavljala, da je bil predlog za ti dve parceli umaknjen in zato pritožbeno sodišče tega ni moglo upoštevati.

Druga nasprotna udeleženka Občina ... v pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu o razveljavitvi popravnega sklepa prvostopenjskega sodišča uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo izpodbijanega sklepa, da se predlagateljeva pritožba zavrne in potrdi prvostopenjski popravni sklep. Revidentka najprej utemeljuje, da ima pravico do revizije zato, ker je s popravnim sklepom vsebinsko spremenjena prejšnja odločitev. Strinja se z razlogi prvostopenjskega sodišča, da je v prvem sklepu pomotoma navedlo v točki 1 izreka tudi parc. št. 309/1 in 309/2, obe k.o... "(kot last Republike Slovenije, čeprav to nista bili)". Nasprotna udeleženka se je z delnim umikom predloga za vrnitev zaplenjenega premoženja smiselno strinjala. Sodišče bi moralo tudi po uradni dolžnosti paziti, če že ne teče pravda ali še kakšen postopek med istima strankama o istem predmetu. Gre za denacionalizacijski postopek pred upravnim organom, ki se je začel pred tem nepravdnim postopkom in bi moralo zato sodišče v tem delu predlog zavreči. Vse navedeno predstavlja bistvene kršitve postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vsem udeležencem postopka. Predlagatelj v odgovoru na revizijo obrazloženo utemeljuje več razlogov za nedovoljenost in tudi neutemeljenost revizije (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Po predložitvi revizije revizijskemu sodišču je druga nasprotna udeleženka vložila še predlog za obnovo postopka, ki ga je prvostopenjsko sodišče poslalo revizijskemu sodišču. Tako je prišlo do procesne situacije iz drugega stavka prvega odstavka 404. člena ZPP in more revizijsko sodišče odločiti, postopek s katerim izrednim pravnim sredstvom se prekine do končanja postopka z drugim izrednim pravnim sredstvom. Po drugem odstavku 402. člena ZPP je treba v primeru, ko revidentka uveljavlja katerega od razlogov iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (med katerimi je tudi ugovor litispendence), pozneje pa vloži še predlog za obnovo postopka, prekiniti postopek z obnovo postopka, dokler ni končan postopek z revizijo. Zato je revizijsko sodišče odločilo kot v izreku pod točko 1 tega sklepa.

Revizija proti drugostopenjskemu sklepu o razveljavitvi popravnega sklepa prvostopenjskega sodišča ni dovoljena.

Izpodbijani sklep kljub razveljavitvi prvostopenjskega sklepa (vendar brez vrnitve zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, ker je šlo za izdajo sklepa po uradni dolžnosti in brez predloga stranke) vsebinsko pomeni spremembo tega sklepa, ki ga sedaj zaradi odločitve pritožbenega sodišča ni več. Revizija se zavzema za vzpostavitev tako imenovanega popravnega sklepa prvega sodišča, torej za odločitev, da se sedaj sporni parceli ne vrneta zaplembenemu upravičencu.

Osnovna predpostavka vsakega pravnega sredstva je pravni interes vložnika (drugi odstavek 374. člena ZPP). Revidentka O.T. bi v tej zadevi imela pravni interes za revizijo, če bi vzpostavitev tako imenovanega popravnega (dejansko pa meritornega) sklepa prvostopenjskega sodišča vplivala na njen pravno varovani položaj. Vendar temu ni tako. Revidentki niti v prvemu niti v popravnemu sklepu prvostopenjskega sodišča glede sedaj spornih parcel ni bilo ničesar naloženo. V izreku sklepa z dne 7.5.2003 pod točko 1 je za ti dve parceli navedeno, da sta last tretje nasprotne udeleženke Republike Slovenije, v razlogih na začetku 4. strani pa še, zakaj sodišče ugotavlja, da je tako. Navedenih razlogov sedanja revidentka v pritožbi proti prvemu sklepu sploh ni izpodbijala. Zato v takratnem pritožbenem postopku potrjeni prvostopenjski sklep pomeni, da sta bili parceli odvzeti tretji nasprotni udeleženki Republiki Sloveniji (in ne drugi nasprotni udeleženki O. T.) ter vrnjeni v last in posest zaplembenemu upravičencu. Ali z drugimi besedami: Odločitev prvostopenjskega sodišča ni segla v pravno varovani položaj druge nasprotne udeleženke O. T. Tudi kasnejša odločitev prvostopenjskega sodišča v popravnem sklepu z dne 27.1.2005 o izpustitvi obeh parcel iz izreka pod točko 1 prvega sklepa ni mogla poseči v pravno varovani položaj druge nasprotne udeleženke, pač pa le v isto razmerje med zaplembenim upravičencem in tretjo nasprotno udeleženko. Zato revidentkino zavzemanje za tako spremembo drugostopenjskega sklepa, da se predlagateljeva pritožba zavrne in potrdi prvostopenjski popravni sklep, ne more vplivati na njen pravno varovani položaj. Svojega pravnega interesa za vložitev revizije proti odločitvi o popravnem sklepu tudi ne more utemeljiti z v tej reviziji prvič, le pavšalno in v oklepaju navedeno trditvijo, da sporni parceli nista bili last tretje nasprotne udeleženke Republiki Sloveniji. To bi morala uveljavljati pravočasno ter s konkretnimi in dokazno podprtimi trditvami, pa tega ni storila niti v postopku na prvi stopnji (razlogi sklepa z dne 7.5.2003) niti v pritožbenem postopku (vsebina pritožbe nasprotne udeleženke z dne 20.8.2003).

Ker sprememba izpodbijanega drugostopenjskega sklepa ne bi vplivala na revidentkin pravno varovani položaj, revidentka tudi nima pravnega interesa za vložitev revizije. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrglo njeno nedovoljeno revizijo.