Jedro

Zgolj trditev tožnice, da v spornem času ni prejemala plačila za delo poslovodje, pri čemer plačilo povezuje s plačilom iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, ne dokazuje tudi, da ni podlage za ugotovitev statusa zavarovanca na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odpravo odločbe tožene stranke z dne 5. 2. 2009 ter ugotovitev, da tožnica nima lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva in poslovodenja v družbi U. d.o.o. v času od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008. Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 od 1. 1. 2002 za vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje zadostujeta dva kumulativno izpolnjena pogoja: da ima oseba hkrati status družbenika in poslovodne osebe. Doseganje določenih dohodkov ni več pogoj pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca. Tožnica je bila od 26. 11. 2003 dalje prejemnica starostne pokojnine, od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008 pa družbenica in poslovodja v družbi U. d.o.o.. S tem je ponovno vstopila v zavarovanje, na kar ne vpliva dejstvo, da je družbenica in poslovodja navedene družbe kontinuirano že od leta 1991. Na podlagi 178. člena ZPIZ-1 je zato ponovno pridobila lastnost zavarovanca, kar na podlagi določb ZMEPIZ tožena stranka ugotavlja po uradni dolžnosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo, ker je „sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in poseglo v ustavne in konvencijske pravice tožeče stranke“ ter zaradi bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da sodišče določbe 33. člena in drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 razlaga tako, da se lastnost zavarovanca in s tem obveznost plačila prispevkov ter izguba pravice do prejemanja starostne pokojnine, veže izključno na status osebe. Navedene določbe pa niso relevantne za spor, saj je bila tožnica še pred nastopom funkcije direktorja družbe upokojena, uporabiti je potrebno posebno ureditev, ki izhaja iz 178. člena ZPIZ-1. Sodišče se ni opredelilo do ugovorov tožeče stranke, ki se nanašajo na neustavnost zakonske ureditve, da oseba izgubi pravico do pokojnine, če začne brezplačno opravljati naloge poslovodje družbe, v kateri ima tudi poslovni delež. Tožnica z imenovanjem za direktorico družbe ni ponovno vstopila v zavarovanje in je drugačna razlaga v nasprotju z ustavno pravico do socialne varnosti iz 50. člena ter do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pomeni tudi nedovoljen poseg v pravico do varstva premoženja po 1. členu 1. Protokola k Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer se sklicuje na dve odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice. Ponovna vključitev v zavarovanje ima za posledico odvzem pokojnine in dolžnost ponovnega plačevanja prispevkov, čeprav je tožnica že izpolnila pogoje za starostno upokojitev. Termin opravljanja dejavnosti iz 178. člena ZPIZ-1 bi sodišče moralo razlagati enako kot pri ponovni zaposlitvi ali imenovanju na funkcijo tako, da zavarovanec izgubi pravico do pokojnine le, če prejema za to delo plačilo, pa še to le, če je zaposlen za več kot polovični delovni čas. Tožnica pa ni bila zaposlena pri družbi U. d.o.o. in ni prejemala plačila za opravljanje funkcije direktorja.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Katero absolutno bistveno kršitev določb postopka tožnica uveljavlja iz revizije ni jasno razvidno. Neopredelitev do pritožbenih navedb bi lahko predstavljalo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP. Vendar tožnica te kršitve ne uveljavlja. Navedba, da „sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih“ kaže na uveljavljanje (absolutne) bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev ni podana. Sodišče druge stopnje se je izrecno opredelilo do zatrjevane neustavnosti določb ZPIZ-1, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo. Resda le kratko, da odločitev ni posegla v ustavne pravice tožnice, toda to zadošča. Sodišču ni bilo treba podrobneje obrazlagati skladnosti zakonskih določb z Ustavo, ker bi bil to predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, če bi sodišče podvomilo v ustavnost zakonskih določb. 7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. V izhodišču je zmotno zatrjevanje tožnice, da ji je bila z odločitvijo tožene stranke in sodišča odvzeta pokojnina oziroma pravica do pokojnine. Ponoven vstop upokojenca v zavarovanje pomeni le, da se mu priznana pokojnina za čas (ponovnega) zavarovanja ne izplačuje (prvi odstavek 178. člena ZPIZ-1). Razlog je jasen, ni mogoče biti sočasno zavarovanec pokojninskega zavarovanja in upravičenec do pravic iz tega zavarovanja. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je tudi prenehanje obveznega zavarovanja (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1). Potem, ko upravičenec ponovno uveljavi izplačevanje pokojnine (ob pogoju, da ponovno zavarovanje preneha), se mu dodatno zavarovanje upošteva v skladu s prvim in drugim odstavkom 180. člena ZPIZ-1: bodisi da se pokojnina ponovno odmeri ali že odmerjena pokojnina odstotno poveča. 9. Pokojninsko zavarovanje družbenikov zasebnih družb, ki so poslovodne osebe (in niso zavarovani na drugi osnovi) je po določbi drugega odstavka 15. člena obvezno in nastane z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za tako zavarovanje (drugi odstavek 7. člena ZPIZ-1). Zakon pa ne določa kot pogoja tudi, da bi moral zavarovanec iz naslova opravljanja funkcije poslovodenja pridobivati tudi dohodek. Tega neposredno zakon tudi pred novelo ZPIZ-1C ni določal: pogoj je bil le, da osnova zavarovanca za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače. 10. Tudi plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje ni nujno vezano na plačo ali plačilo za opravljeno delo. ZPIZ-1 določa zavarovalne osnove za plačilo prispevkov tudi za zavarovance, ki ne prejemajo plače (207. in 209. člen ZPIZ-1), za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 pa jo določi posebej v četrtem odstavku 208. člena. Po določbi šestega odstavka 7. člena ZPIZ-1 so pravice iz obveznega zavarovanja (če zakon ne določa drugače), sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom. V skladu s Pravilnikom o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 49/2006 in 38/2007, sprejetim na podlagi osmega odstavka 209. člena ZPIZ-1) se zavarovalna osnova za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine (brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost ter brez olajšav po zakonu o dohodnini, peti odstavek 2. člena Pravilnika). „Doseženi dobiček“ opredeli Pravilnik v 6. členu kot dohodek, ki ga je zavarovanec – družbenik dosegel kot poslovodni delavec (ne pa tudi kot družbenik-lastnik). ZPIZ-1 v četrtem odstavku 208. člena določi le, da pokojninska osnova za obračun prispevkov ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove. Ali drugače, če je doseženi dobiček zavarovanca kot poslovodnega delavca manjši, se kot zavarovalna osnova upošteva najnižja pokojninska osnova, določena z zakonom.

11. V skladu z navedenim bi šlo v obravnavani zadevi lahko za vprašanje, kaj v primeru, ko je „doseženi dobiček“ zavarovanca kot poslovodnega delavca enak nič. Ali to lahko pomeni, da v takem primeru ni podlage za obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1? Vendar bi bilo tako vprašanje relevantno le, če bi sodišče kaj takega dejansko ugotovilo. Tožnica pa je le zatrjevala, da za opravljanje dela poslovodenja ni prejemala plače. Plača je vezana praviloma na delovno razmerje, medtem ko funkcijo poslovodenja lahko družbenik ali druga oseba opravlja tudi na podlagi drugih, civilnopravnih pogodb, na primer pogodbe o poslovodenju.

12. Zgolj trditev tožnice, da v spornem času ni prejemala plačila za delo poslovodje, pri čemer plačilo povezuje s plačilom iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, ne dokazuje tudi, da ni podlage za ugotovitev statusa zavarovanca na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. 13. Sklenitev delovnega razmerja tudi ni edina podlaga za ponoven vstop v zavarovanje po 178. členu ZPIZ-1. Taka podlaga je tudi imenovanje za nosilca funkcije, za opravljanje katere oseba prejema plačo oziroma nadomestilo plače, pa tudi začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je oseba zavarovana. revizijsko sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, potrjenega z izpodbijano sodbo, da se pojem „opravljanja dejavnosti“ iz 178. člena ZPIZ-1 ne nanaša na dejavnost družbe, katere družbenik in poslovodja je bila tožnica. Zakon govori o „opravljanju dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan“. Dejavnost, ki je v tožničinem primeru podlaga za zavarovanje pa je dejavnost (delo) poslovodenja (poslovodje).

14. Glede na navedeno je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).