Jedro

Ker je bila tožnica z dnem 25. 11. 2003 odjavljena iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v obdobju od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008 pa je bila po podatkih sodnega registra družbenica in poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, je z dnem 24. 10. 2005 na podlagi zakona ne glede na doseganje zneska minimalne plače ponovno vstopila v obvezno zavarovanje kot družbenica zasebne družbe v Sloveniji, ki je poslovodna oseba in ni zavarovana na drugi podlagi, kljub temu da je z dnem 26. 11. 2003 pridobila pravico do starostne pokojnine (in je od tedaj dalje tudi prejemala pokojnino). Iz tega razloga tožnica neutemeljeno zahteva odpravo odločb ter ugotovitev, da v tem obdobju nima lastnosti zavarovanke iz naslova družbeništva in poslovodenja v d.o.o..

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 5. 2. 2009 in ugotovi, da tožnica nima lastnosti zavarovanke iz naslova družabništva in poslovodenja v družbi U. d.o.o. v času od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008 in tožencu naloži plačilo stroškov tega postopka v roku 15 dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dneva plačila, vse pod izvršbo.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava, očita pa tudi poseg v ustavne in konvencijske pravice. Navaja, da je tožnica od 26. 11. 2003 prejemnica starostne pokojnine. Z dnem 24. 10. 2005 je bila imenovana za poslovodjo družbe U. d.o.o.. Pri družbi ni bila v delovnem razmerju, niti ni prejemala plače ali drugega dohodka za opravljanje funkcije. Meni, da določbe 15. in 33. člena ZPIZ-1 niso relevantne za ta spor, saj je bila tožnica še pred nastopom funkcije direktorja družbe upokojena. Navedeni določbi pa se nanašata le na primere oseb, ki še niso pridobile pravice do starostne pokojnine in jim ta pravica tudi še ni bila priznana. Za presojo pravnega razmerja je tako relevantna določba 178. člena ZPIZ-1 ali pa je vsaj treba pri uporabi 15. in 33. člena ZPIZ-1 uporabiti posebno ureditev, ki izhaja iz 178. člena ZPIZ-1. Napačna je trditev sodišča prve stopnje, da se te določbe v konkretnem primeru ne morejo uporabiti, ker naj bi bila tožnica družbenica in poslovodna oseba družbe U. d.o.o., kontinuirano vse od leta 1991 dalje. Tožnica kot dokaz, da ni bila od leta 1991 kontinuirano družbenica in direktorica družbe U. d.o.o., vlaga v spis izpisek iz sodnega registra. Predlaga, da sodišče ta dokaz upošteva, četudi je predložen šele v pritožbi, saj do sedaj niti sodišče niti tožena stranka nista nikoli izrazili pomisleka, da je bila tožnica direktorica družbe U. d.o.o. le v času od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008, s tem pa tudi ni bilo podlage za dokazovanje nečesa, kar sploh ni bilo sporno. Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je tožnica postala družbenica 15. 12. 1991 in direktorica 24. 10. 2005. Tožnica je bila od 15. 3. 1995 do 24. 10. 2005 zastopnica družbe in kot takšna tudi vpisana v sodni register, vendar pa pooblaščenec družbe ni poslovodja. Po 10. členu ZGD-1 je poslovodja organa ali oseba, ki je po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščen, da vodi njene posle. Tožnica pred 25. 10. 2005 ni bila pooblaščena za vodenje poslov, pač pa je bila le zastopnica – pooblaščenka. Poslovodja družbe je bil v času od 15. 12. 1991 do 13. 7. 2000 J.L., v času od 13. 7. 2000 do 24. 10. 2005 pa P.L.. Ker tožnica ni kontinuirano od leta 1991 opravljala funkcije poslovodje, je sodišče zmotno zaključilo, da ne gre za primer iz 178. člena ZPIZ-1. Tožnica dne 24. 10. 2005 ni ponovno vstopila v zavarovanje, saj niso bili za to izpolnjeni pogoji iz 178. člena ZPIZ-1, morebitna drugačna razlaga pa bi bila tudi v nasprotju z Ustavo RS zajamčeno pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave Republike Slovenije ter do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije. Takšna razlaga bi pomenila tudi nedovoljen poseg v pravico do varstva premoženja po 1. členu 1. Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sklicuje se na konkreten primer Evropskega sodišča in v njem zavzeto stališče. Ker ima ponovna vključitev v zavarovanje za posledico odvzem pokojnine in celo dolžnost ponovnega plačevanja prispevkov za socialno varnost, čeprav je tožnica že izpolnila pogoje za starostno upokojitev, gre v konkretnem primeru za poseg v pravico do zasebne lastnine oziroma premoženja. V konkretnem primeru ni najti javnega interesa, ki bi lahko opravičeval takšen poseg v premoženje tožnice, saj je le neprofitno opravljala funkcijo direktorja družbe. Zakona tako ni mogoče interpretirati v smeri, da za izgubo pravice do pokojnine zadostuje že sam nastop poslovodstva. Država glede na načelo iz 1. člena 1. Protokola ne sme varčevati pri izplačilu pokojnin tako, da pravico do pokojnine, ker je po načelih mednarodnega prava premoženjska pravica tožnice, le-tej odvzame zaradi nastopa neke funkcije, ki nima premoženjskih učinkov. Morebitna razlaga ZPIZ-1 v smeri, da je takšen odvzem premoženjskih pravic tožnice upravičen, pa je v nasprotju z Ustavo RS in mednarodnimi pogodbami. Sodišče je napačno interpretiralo določbo 178. člena ZPIZ-1 in imenovanje tožnice za direktorico družbe opredelilo kot začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan ter ugotovilo, da je potrebno termin opravljanja dejavnosti razlagati kot opravljanje poslovodne funkcije in ne kot opravljanje pridobitne dejavnosti. Termin „opravlja dejavnost“ bi sodišče moralo razlagati tako, da tudi v primeru opravljanja dejavnosti, enako kot pri ponovni zaposlitvi ali imenovanju na funkcijo, zavarovanec izgubi pravico do pokojnine le, če prejema za to delo plačilo, pa še to le, če je zaposlen za več kot polovični delovni čas. Priglaša stroške postopka in stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo in ni poseglo v ustavne in konvencijske pravice tožnice, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V konkretnem primeru je sporno, ali je dokončna odločba toženca št. ... z dne 5. 2. 2009 pravilna in zakonita in ali je toženec pravilno odločil, da ima tožnica lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodstva družbe U. d.o.o. v času od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Ta je v 2. odstavku 15. člena določa, da se obvezno zavarujejo poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi. Z novelo zakona (Ur. l. RS, št. 109/2001 – ZPIZ-1c) je bil 2. odstavek 15. člena spremenjen tako, da je bilo določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. V 7. členu ZPIZ-1 je določeno, da zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Če ZPIZ-1 ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja (30. člen ZPIZ-1). V 33. členu pa je določeno trajanje obveznega zavarovanja samozaposlenih oseb. Tako se obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra (3. alinea 33. člena ZPIZ-1). Ugotavljanje ter odločanje o lastnosti zavarovanca pa je urejeno v Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/00, v nadaljevanju ZMEPIZ). V 4. alineji 47. člena navedenega zakona je določeno, da lastnost zavarovanca pridobijo ob pogoju vložene prijave v zavarovanje poslovodni delavci zasebnih družb iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, ki niso obvezno zavarovani na drugi podlagi – z dnem vpisa v sodni register. Skladno s 1. odstavkom 48. člena ZMEPIZ osebe iz 47. člena, torej tudi poslovodni delavci zasebnih družb iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, ki niso obvezno zavarovani na drugi podlagi, pridobijo lastnost zavarovanca z dnem, določenim v prejšnjem členu, to je z dnem vpisa v sodni register, tudi, če prijava v zavarovanje ni vložena v rokih po tem zakonu. Glede ugotavljanja lastnosti zavarovanca pa je v 1. alineji 49. člena ZMEPIZ določeno, da se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja se lahko uvede tudi po uradni dolžnosti.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnica od 26. 11. 2003 dalje prejemnica starostne pokojnine in od tega dne dalje tudi ni bila več pokojninsko in invalidsko zavarovana. Prenehanje zavarovanja je namreč glede na 2. odstavek 56. člena ZPIZ-1, tudi pogoj za pridobitev pravice do pokojnine. Nadalje pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med strankama nesporno in da to potrjujejo tudi podatki iz sodnega registra, da je bila tožnica od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008 družbenica in poslovodna oseba v družbi U. d.o.o.. Po 2. odstavku 7. člena ZPIZ-1 in 2. odstavku 45. člena ZMEPIZ, po katerem zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica na podlagi 3. alineje 33. člena in 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 ponovno vstopila v zavarovanje. Dejstvo, da je tožnica postala družbenica že 15. 12. 1991 in od 15. 3. 1995 do 24. 10. 2005 zastopnica družbe, na ta status ne more vplivati. Ker je v konkretnem primeru sporno obdobje po 24. 10. 2005, so irelevantne in neutemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obdobje pred 24. 10. 2005. Tako ni relevantno, da sta bila poslovodni osebi pred 24. 10. 2005 J.P. oziroma P.L. in da je bila tožnica do 24. 10. 2005 le zastopnica družbe.

Pritožba tudi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno zaključilo, da ne gre za primer iz 178. člena ZPIZ-1. Sodišče prve stopnje namreč izrecno ugotavlja ravno nasprotno, da gre v tožničinem primeru za dejanski stan iz 178. člena ZPIZ-1. Citirano določbo je sodišče prve stopnje tudi pravilno interpretiralo, da se dikcija „ponovno začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan“, nanaša na vključitev v obvezno zavarovanje po odjavi iz njega. Ker je bila tožnica od 25. 11. 2003 odjavljena iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je s 24. 10. 2005 na podlagi samega zakona ponovno vstopila v zavarovanje, skladno s 3. alineo 33. člena in 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 s tem, da je zavarovalno razmerje nastalo že po samem zakonu. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo spremembo zakona, saj so bili do uveljavitve novele ZPIZ-1c, to je do vključno 31. 12. 2001, obvezno zavarovani družbeniki, ki so bili istočasno tudi poslovodne osebe, pri katerih je osnova za obračun dohodnine dosegala najmanj znesek minimalne plače, če niso bili obvezno zavarovani na drugi podlagi. Po uveljavitvi novele ZPIZ-1c, torej od 1. 1. 2002 dalje, pa vprašanje doseganja zneska minimalne plače ni bilo več odločilno, temveč so bili od tedaj dalje obvezno, tudi že na podlagi zakona zavarovani družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani na drugi podlagi.

Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju utemeljeno razsodilo, da je imela tožnica v času, ko ni bila zavarovana na drugi podlagi, to je od 24. 10. 2005 do 24. 1. 2008, ko je bil v registru opravljen izbris glede poslovodenja d.o.o., lastnost zavarovanca na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, kot je to pred tem odločil že toženec v predsodnem postopku.

Ne gre za nikakršen poseg v premoženje tožnice zaradi tega, ker je nastopila funkcijo direktorja, ki nima premoženjskih učinkov. Brez podlage in zmotno pa je tudi zavzemanje pritožbe za interpretacijo 178. člena ZPIZ-1, da tudi v primeru opravljanja dejavnosti, enako kot pri ponovni zaposlitvi ali imenovanju na funkcijo, zavarovanec izgubi pravico do pokojnine, če prejema za to delo plačilo, pa še to le, če je zaposlen za več kot polovični delovni čas.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede na to, da tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.