Jedro

Ker je navedeno zemljišče del cestnega telesa in s tem izvzeto iz pravnega prometa oziroma na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 1. odstavka 19. člena ZDen) ga v naravi ni mogoče vrniti. Zato je bila tudi za ta del zemljišča upravičencu pravilno določena odškodnina v obveznicah SOD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 25.10.2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote Nova Gorica z dne 17.6.2004, s katero je bilo med drugim odločeno, da se v korist pok. upravičenca A.A. za podržavljena zemljišča, del parc. št. 10, del parc. št. 11 in del parc. št. 12, vse k.o. ..., prizna odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (SOD) v višini 24.861,79 DEM, katere je SOD dolžan izročiti tožniku kot skrbniku za posebne primere v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Ta je med drugim presodila, da je pravilna ugotovitev prvostopnega upravnega organa, da dela nekdanjih parc. št. 10 in 11 k.o. ... v približni izmeri 50 m2 glede na določbo 3. točke 1. odstavka 19. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) upravičencu ni mogoče vrniti v naravi, ker se nahaja v cestišču, sedaj parc. št. 20 k.o. ... Tožbeni ugovor tožnika, da je bilo dejansko stanje glede spornih 50 m2 zemljišča nepravilno ugotovljeno, je po presoji prvostopnega sodišča brez dejanske in pravne podlage. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navedla tako listine, na katerih temelji ugotovljeno dejansko stanje glede spornega dela zemljišča, kot tudi razloge, zaradi katerih po njeni oceni fotokopije listin, navedenih v pritožbi, na to ugotovljeno dejansko stanje ne morejo vplivati. Ker se tožnik v tožbi sklicuje na fotokopije mapnih kopij, v upravnih spisih pa so kopije katastrskih načrtov in mapnih kopij iz istega obdobja kot so fotokopije mapnih kopij, ki jih je tožnik navajal v pritožbi in jih navaja tudi v tožbi, prvostopno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene listin, na katerih temelji ugotovljeni obseg zemljišča, ki je vključen v cestišče s parc. št. 20 k.o. ....

Tožnik vlaga zoper sodbo prvostopnega sodišča pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja pri tem, da bi moralo biti vrnjeno v naravi 52 m2 zemljišča, ki se nahaja med javno cesto, semaforiziranem križiščem in parc. št. 21 in 22 k.o. .... Po navedenem zemljišču poleg pločnika poteka edini dostop do južne strani parc. št. 22, na katerem stoji njihova hiša. To je razvidno iz lokacijske dokumentacije iz leta 1997, mapne kopije, ki izkazuje stanje pred nacionalizacijo in novejše mapne kopije. Navedeno zemljišče je treba vrniti pravnim naslednikom upravičenca v last, saj je to zemljišče izven križišča in ga že ves čas uporabljajo. Sicer bo moral to zemljišče kupiti, pri čemer že sedanja cena v naselju A. po merilih Občine A., znaša od 60 do 100 EUR za m2. To pa predstavlja več kot 10-kratni znesek, katerega se namerava v denacionalizacijskem postopku vrniti. Zato je tudi odločitev, s katero se namerava popraviti krivico s plačilom odškodnine v obveznicah SOD, nesprejemljiva. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in upravičencu v naravi vrne sporni del zemljišča v površini 52 m2, v preostalem delu pa naj zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožbo tožnika potrebno obravnavati kot pritožbo po ZUS-1, saj so denacionalizacijske odločbe izvršljive šele s pravnomočnostjo.

Izpodbijana sodba je pravilna. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopnega sodišča, da je bilo v upravnem postopku dejansko stanje glede spornega zemljišča, dela nekdanje parc. št. 10 in parc. št. 11 k.o. ..., pravilno ugotovljeno. Ugotovitev, da je sporno zemljišče sedaj priključeno k cestišču parc. št. 20 k.o. ... je razvidno iz kopije katastrskega načrta (na kateri se nahaja znak spojnosti navedenega zemljišča s parc. št. 20) in iz elaborata o identifikaciji parcel v k.o. ... Območne geodetske uprave z dne 14.5.2002, tako da tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene navedenih listin. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabljeno. Ker je navedeno zemljišče del cestnega telesa in s tem izvzeto iz pravnega prometa oziroma na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 1. odstavka 19. člena ZDen) ga v naravi ni mogoče vrniti. Zato je bila tudi za ta del zemljišča upravičencu pravilno določena odškodnina v obveznicah SOD. Zemljišče je bilo tudi pravilno vrednoteno kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določbami 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Navodilo, Uradni list RS, št. 32/92, 26/00). Metodologija vrednotenja stavbnega zemljišča po navedenem Navodilu, pa ne omogoča določitve odškodnine po njeni prometni ali celo tržni vrednosti kot zmotno meni tožnik. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je upravni organ prve stopnje ob uporabi določb Navodila predmetnemu zemljišču pravilno določil vrednost tega zemljišča in v višini tako ugotovljene vrednosti določil odškodnino v obliki obveznic SOD.

Glede na to, da je v tem primeru podana ovira za vrnitev nepremičnine iz 3. točke 1. odstavka 19. člena ZDen, tožnikov pritožbeni ugovor, da bi moralo biti predmetno zemljišče vrnjeno v naravi (ker predstavlja dostop do stanovanjske hiše), ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ker nista podana uveljavljena pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.