Jedro

Ker je sodišče druge stopnje tako v zvezi z zahtevano izobrazbo kot tudi v zvezi z ustreznim delovnim mestom sprejelo zaključke, ki jih sodišče prve stopnje ni, je brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Zato revizija utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v delu o spremembi sodbe sodišča prve stopnje v točkah I/1 in I/3 ter glede odločitve o stroških postopka razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 4. 2009, za ugotovitev, da Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest tožene stranke iz aprila 2009 ni veljaven in da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo oziroma mu izplačevati plačo s prispevki in nadomestili po pogodbi o zaposlitvi z dne 25. 1. 2008. Tožbo je v delu, ki se nanaša na razveljavitev obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zavarovalnega zastopnika – svetovalca zavrglo. Ugotovilo je, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto namestnik direktorja predstavništva in da je tožena stranka tožniku ob odpovedi ponudila ustrezno delo zavarovalnega zastopnika – svetovalca. To zaposlitev je tožnik zavrnil. Da je delovno mesto ustrezno, se je sodišče prve stopnje prepričalo s primerjavo opisov obeh delovnih mest. 2. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 8. 4. 2009 razveljavilo (pravilno: ugotovilo nezakonitost). Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu zagotovi pravice po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, višji zahtevek (ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za dela, ki ustrezajo tožnikovi izobrazbi) pa je zavrnilo. Presodilo je, da delovno mesto zavarovalnega zastopnika – svetovalca, ki ga je tožena stranka tožniku ponudila ob odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi, ni bilo ustrezno in da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je tožena stranka imela na voljo za tožnika ustrezno delo, pa mu ga ni ponudila.

3. Zoper tisti del sodbe sodišča druge stopnje, s katerim je le-to spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, je pravočasno revizijo vložila tožena stranka iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče druge stopnje ni imelo podlage za spremembo I/1 in I/3 točke izreka sodbe sodišča prve stopnje, saj bi lahko drugačno oceno izvedenih dokazov sprejelo le na podlagi obravnave. Pogojev za spremembo sodbe po prvi alineji prvega odstavka 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) zato ni bilo. Sodišče prve stopnje je izrecno ugotovilo, da je bilo tožniku ponujeno ustrezno delo, medtem ko sodišče druge stopnje ugotavlja nasprotno. Ne drži, da se je za delovno mesto namestnik direktorja predstavništva zahtevala VII. stopnja izobrazbe, za delovno mesto zavarovalni zastopnik – svetovalec pa V. stopnja, kot ugotavlja sodišče druge stopnje. Spregledalo je, da se za obe delovni mesti zahteva tudi VI. stopnja izobrazbe in sicer za prvo VI. ali VII. za drugo pa V. ali VI. stopnja. Plačilni razred (za namestnika direktorja predstavništva VII.b/5, za zavarovalnega zastopnika – svetovalca pa V.b/a) ni isto kot izobrazba. V pogodbah o zaposlitvi stopnja izobrazbe niti ni navedena, dejstvo pa je, da se je za obe delovni mesti alternativno zahtevala tudi VI. stopnja strokovne izobrazbe. Nadalje pa je protispisen zaključek sodišča druge stopnje, da je tožena stranka imela za tožnika ustrezno delovno mesto, ki mu ga ni ponudila, kar naj bi ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje tega ni ugotovilo. Zato ni mogoče uporabiti pete alineje 358. člena ZPP, saj dejansko stanje, kot ga povzema sodišče druge stopnje, pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno. Poleg tega pa tudi materialnopravni zaključki očitno temeljijo na predpostavki, da naj bi tožena stranka imela še neko drugo ustrezno delovno mesto poleg tistega, ki je bilo ponujeno tožniku, zato se ob teh navedbah izkaže, da za takšno uporabo materialnega prava niti ni dejanske podlage, oziroma je bilo zaradi bistvene kršitve določb postopka materialno pravo zmotno uporabljeno. Revidentka nadalje meni, da iz tretjega odstavka 88. člena ZDR ne izhaja, da ponudba neustrezne zaposlitve, kljub obstoju možnosti ustrezne zaposlitve povzroči nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno in tudi, ker delovnega mesta namestnik direktorja predstavništva nima več in sodbe niti ne more izvršiti, predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in potrditev sodbe sodišča prve stopnje, podrejeno pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo na podlagi pete alineje 358. člena ZPP tako, da je ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in za vrnitev tožnika nazaj na delo. Na podlagi citirane določbe sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje, če meni, da je dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

7. Tožniku je bila zaradi ukinitve delovnega mesta namestnika direktorja predstavništva odpovedana pogodba o zaposlitvi in v podpis ponujena nova za delovno mesto zavarovalni zastopnik – svetovalec. Tožnik je ponudbo odklonil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, saj je obstajal utemeljen odpovedni razlog, tožniku pa je bila ponujena ustrezna zaposlitev v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR. Ugotovilo je, da se je za delovno mesto namestnika direktorja predstavništva zahtevala VI. ali VII. stopnja izobrazbe ekonomske, pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, znanje angleškega, nemškega jezika, znanje uporabe osebnega računalnika, opravljen vozniški izpit B kategorije, sposobnost sprejemanja obremenitev ter dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja s triletnimi delovnimi izkušnjami, za delovno mesto zavarovalni zastopnik – svetovalec pa V. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri, znanje uporabe osebnega računalnika, dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, opravljen vozniški izpit B kategorije ter drugi pogoji, predpisani z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, znanje angleškega oziroma nemškega jezika in enoletne delovne izkušnje.

8. Sodišče druge stopnje je spremembo sodbe sodišča prve stopnje utemeljilo z obrazložitvijo, da tožniku ni bila ponujena ustrezna zaposlitev, ker se je za delovno mesto namestnika direktorja predstavništva zahtevala VII. stopnja strokovne izobrazbe, za delovno mesto zavarovalni zastopnik – svetovalec pa V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe. Tako ugotavlja v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, medtem ko je v 10. točki ugotovitev nekoliko drugačna: da je pogoj za zasedbo delovnega mesta zavarovalni zastopnik – svetovalec V. stopnja strokovne izobrazbe, za delovno mesto namestnika direktorja predstavništva pa VII. stopnja strokovne izobrazbe. Odločitev sodišča druge stopnje torej temelji na drugačni ugotovitvi, kot odločitev sodišča prve stopnje. Drugačno dejansko stanje je sodišče druge stopnje ugotovilo brez obravnave.

9. Prav tako je brez obravnave sprejelo dokazni zaključek, da je tožena stranka razpolagala z ustreznim delom, ki bi ga lahko ponudila tožniku. Tudi tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo. V sodbi je sodišče prve stopnje sicer v drugem odstavku na 8. strani zapisalo, da ni moglo slediti „vsem nadaljnjim tožnikovim očitkom in med drugim tudi očitkom o zaposlovanju oziroma objavi prostih delovnih mest“ ter da je v „izključni pristojnosti delodajalca, komu bo ponudil zaposlitev in za kakšna dela ter kdaj“, vendar pa ni obrazložilo, na kaj se to stališče nanaša niti ni v povzetku tožbenih navedb pojasnjeno, za kakšne nadaljnje tožnikove očitke o zaposlovanju oziroma objavi prostih delovnih mest naj bi sploh šlo. Nikakor pa iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da je tožena stranka za tožnika imela ustrezno delovno mesto.

10. Ker je sodišče druge stopnje tako v zvezi z zahtevano izobrazbo kot tudi v zvezi z ustreznim delovnim mestom sprejelo zaključke, ki jih sodišče prve stopnje ni, je brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Zato revizija utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvo in peto alinejo 358. člena ZPP. Pogoji iz pete alineje 358. člena ZPP niso izpolnjeni, saj sodišče druge stopnje kljub navedbi, da je dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljeno, le-to ugotavlja drugače. Drugačno dejansko stanje v skladu s prvo alinejo 358. člena ZPP lahko ugotovi le ob uporabi 347. in 355. člena ZPP. Po drugem odstavku 347. člena ZPP mora namreč razpisati obravnavo, če senat sodišča druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje. Če samo pomanjkljivosti ne more odpraviti, pa po 355. členu izjemoma lahko sodbo sodišča prve stopnje tudi razveljavi. Drugačno oceno izvedenih dokazov lahko sodišče druge stopnje torej sprejme samo na podlagi obravnave. Ker je sodišče druge stopnje brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot sodišče prve stopnje, je zagrešilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje bo moralo o tožnikovi pritožbi ponovno odločiti in glede ustreznosti ponujene zaposlitve preizkusiti pravilnost stališča sodišča prve stopnje, ali v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR ponujeno delovno mesto, za katerega se zahteva V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe res pomeni ponudbo ustrezne zaposlitve, glede na to, da se je za prejšnje delovno mesto zahtevala VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe. Če bo ocenilo, da ponujeno delovno mesto ni ustrezno, bo moralo v skladu z določbama 347. in 355. člena ZPP ugotoviti, ali je tožena stranka imela na razpolago drugo ustrezno delovno mesto, ki bi ga v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZPP morala ponuditi tožniku.

12. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.