Jedro

Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke za plačilo 87.794,16 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke za plačilo 59.780,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, toženi stranki naložilo plačilo 87.794,16 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in odločilo, da mora tožena stranka v celoti povrniti stroške tožeči stranki.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter toženi stranki naložilo povrnitev stroškov pritožbenega postopka tožeče stranke.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma za razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže. 6. Ker predlagateljica v predlogu ni navedla spornega pravnega vprašanja, je Vrhovno sodišče njen predlog kot nepopoln zavrglo.

7. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).