Jedro

Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da bi moral geodet mejo predhodno urediti, ker ni mejnikov, pri čemer smiselno zatrjujeta, da postavljena ograja, katere odstranitev se zahteva, ni na zemljišču tožnika, posegata v dejansko stanje, kot ga je na podlagi tožbenih navedb in dokazov, ki so bili predloženi s strani tožnika, povzelo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Ker s pritožbo zoper zamudno sodbo ni mogoče uveljaviti zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in tožencema naložilo, da v roku petnajstih dni z zemljišča parc. št. 123/1 k.o. N., ki je last tožnika, odstranita stoječo kovinsko plastificirano ograjo zelene barve in višine 1,2 m, ki je bila postavljena kot je vrisano na načrtu, ki je sestavni del tožbe in z vzhodnega dela tožnikove parc. št. 123/1 k.o. N. odstranita zabojnik za odpadke in poštni nabiralnik, ki sta postavljena pri uvozu na to parcelo ob meji z občinsko cesto ter da po odstranitvi kovinske ograje na poškodovani del zemljišča tožnika navozita humusno zemljo in ta del zatravita s travniškim semenom prvega kakovostnega razreda, sicer sme to na stroške tožencev storiti tožnik. Tožencema je nadalje prepovedalo vsakršno poseganje v zemljišče tožnika, zlasti pa na to zemljišče postavljati ograjo, zabojnik za odpadke in poštni nabiralnik. Tožencema je nadalje naložilo, da tožniku plačata 781,87 EUR pravdnih stroškov skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku 15 dnevnega roka za plačilo pa do dneva plačila.

Proti sodbi vlagata pritožbo toženi stranki in navajata, da želita samo normalen postopek, ki ureja takšne sporne mejne probleme, predvsem bi moral geodet obnoviti manjkajoče mejnike in pokazati mejo. Skica tožnikov je enostranska in ni podpisana s strani geodeta.

Pritožba ni utemeljena.

Po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ampak zgolj zaradi bistvenih kršitev določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer pritožbeno sodišče po 2. odstavku 350. člena ZPP preizkusi sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na določene bistvene kršitve določb ZPP in pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da bi moral geodet mejo predhodno urediti, ker ni mejnikov, pri čemer smiselno zatrjujeta, da postavljena ograja, katere odstranitev se zahteva, ni na zemljišču tožnika, posegata v dejansko stanje kot ga je na podlagi tožbenih navedb in dokazov, ki so bili predloženi s strani tožnika, povzelo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Ker s pritožbo zoper zamudno sodbo ni mogoče uveljaviti zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.

Ker pritožnika drugih pritožbenih razlogov nista navedla, je sodišče sodbo preizkusilo še po uradni dolžnosti v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano zamudno sodbo, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za njeno izdajo, ki jih določata 282. in 318. člen ZPP. Po teh določbah je izdaja zamudne sodbe dopustna - če na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, tožena stranka ne pride in to ne glede na to, če je na tožbo odgovorila, - da je bila tožena stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok, - da je bila v vabilu stranka opozorjena na posledice izostanka z naroka, - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, - da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, - da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zamudna sodba pravilna in zakonita. Iz vročilnice na list. št. 26 izhaja, da sta bili toženi stranki na poravnalni narok in prvo glavno obravnavo vabljeni s tipiziranim vabilom "vab-p1n", ki v 5. točki vsebuje tudi opozorilo o posledicah izostanka v smislu 7. odstavka 282. člena ZPP z navedbo vseh pogojev za izdajo zamudne sodbe. Toženi stranki sta z naroka izostali brez opravičila. Obstoja teh osnovnih pogojev za izdajo zamudne sodbe, niti ostalih pogojev toženi stranki niti ne zanikata.

Sodišče druge stopnje pa deli s sodiščem prve stopnje tudi presojo, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so v tožbi navedena in da ta dejstva tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil ter da v konkretnem primeru ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Ob takšnih ugotovitvah pa sta bili določbi 282. in 318. člena ZPP pravilno uporabljeni in izdaja zamudne sodbe utemeljena.

Ker torej pritožbeni očitki niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo tožencev zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi.