Jedro

Revidentka nekonkretizirano uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v bistvu pa nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 270. člena ZPP).

Izrek

I. Revizija zoper sklep o stroških se zavrže. II. Sicer se revizija zavrne.

III. Toženka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženki stroške odgovora na revizijo v znesku 1.695,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. V II. točki izreka je ugotovilo, da darilna pogodba, sklenjena 18. 5. 1978 med zapustnico in toženko, nima pravnega učinka proti tožnici glede 55/100 nepremičnin parc. št. 806/1, 807/1, 807/2, 806/2, 200 in 201, vse vpisano v vložek št. 661 k. o. .., in da je toženka dolžna vrednost kupnine za prejeto darilo v višini deleža ¼, ki je potreben za dopolnitev nujnega deleža tožnice (v znesku 47.126,00 EUR), z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 1991 naprej vrniti v zapuščino po pok. M. P. (III. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe med toženko in B. S. ter zapustnico z dne 6. 6. 1980 in, da gre za darilno pogodbo, ki nima pravnega učinka zoper tožnico do ½ nepremičnine parc. št. 839/2, vložek št. 115 k. o. ..., in za vrnitev protivrednosti 1/8 navedene nepremičnine v znesku 43.662,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila v zapuščino ali podrejeno za vrnitev 1/8 navedene nepremičnine, ki je potrebna za dopolnitev nujnega dednega deleža tožeče stranke, v zapuščino po zapustnici (IV. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je (v II. točki) delež 55/100 spremenilo na 11/80, in v presežku zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da darilna pogodba nima pravnega učinka do višine 55/100. Spremenilo je še odločitev o teku zamudnih obresti, in sicer tako, da tečejo od vložitve tožbe (10. 3. 2011). Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala, da ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Sodišči sta spregledali določila Zakona o dedovanju, da v zapuščino šteje premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti oziroma tudi podarjeno premoženje, če je dokazano, da je šlo to v škodo zakonitemu dediču in je zato prikrajšan njegov nujni delež. Pri darilni pogodbi z dne 18. 5. 1978 ni šlo za darilo, temveč je prehod lastninske pravice na nepremičnini pomenil plačilo za vse, kar je toženka nudila svoji materi v času bolezni. Poleg tega je bil objekt podrt še v času življenja zapustnice in objekta fizično ne bi bilo več tudi, če bi bila zapustnica ob svoji smrti (še) lastnica. Če objekta ni, ne bi mogel biti del zapuščine, denar pa bi tudi zapustnica (tako kot toženka) potrošila za plačilo svojega zdravljenja. Tožnica bi morala dokazati, da toženka še vedno razpolaga z denarnimi sredstvi in izpodbiti njene trditve, da je denar potrošila za nego zapustnice. Nihče od obdarjenca ne more zahtevati, da z darilom ne razpolaga, še toliko manj, če je razlaščen, kot je bila v konkretnem primeru toženka zaradi gradnje A. ceste.

4. Revidentka izrecno izpodbija odločitev o pravdnih stroških ter poziva revizijsko sodišče naj zavzame enotno stališče do tega, ali je treba plačevati sodno takso za podredne zahtevke in ali je plačilo sodne takse procesna predpostavka.

5. Revizija je bila vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

O dovoljenosti

7. Neposredna ali direktna revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Če tožnica uveljavlja nedenarni tožbeni zahtevek, mora v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP že v tožbi oceniti vrednost spornega predmeta, če pa uveljavlja več nedenarnih tožbenih zahtevkov z različno podlago, mora v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZPP oceniti vrednost vsakega posameznega zahtevka. Če kljub uveljavljanju več nedenarnih zahtevkov v tožbi navede le eno (skupno) vrednost spornega predmeta in tega v skladu s procesnimi določbami (pravočasno) ne popravi, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta, ki ima po ustaljenem stališču tega sodišča enake posledice kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost .(1) Izjema velja le za situacijo, ki je urejena v petem odstavku 367. člena ZPP in ko se za presojo dovoljenosti revizije upošteva seštevek vrednosti vseh zahtevkov oziroma v revizijskem postopku še spornih njihovih delov, če je odločitev o reviziji odvisna od vprašanj, ki so skupna za vse sporne zahtevke ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznih zahtevkih odvisna od odločitve o drugih zahtevkih.

8. Tožnica je poleg denarnih v tožbi uveljavljala tri nedenarne tožbene zahtevke.(2) V tožbi navedena enotna vrednost spornega predmeta za prva dva (nedenarna) zahtevka (ugotovitev ničnosti pogodbe in da ta pogodba glede polovice nepremičnine nima učinka proti tožnici) 21.000,00 EUR je ostala ves čas postopka nespremenjena, vendar zahtevka nista revizijsko sporna, zato nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta v tem delu ni relevantna. V revizijski fazi postopka je med nedenarnimi zahtevki sporna le odločitev nižjih sodišč o četrtem tožbenem zahtevku (da darilna pogodba med zapustnico in toženko do tožnice v določenem delu nima pravnega učinka), ki ga je tožnica opredelila z 21.000,00 EUR.(3)

9. Ker pa je odločitev o reviziji odvisna od vprašanj, ki so skupna za oba sporna zahtevka (nedenarnega in denarnega - da darilna pogodba med zapustnico in toženko do tožnice nima pravnega učinka glede 55/100 nepremičnin parc. št. 806/1, 807/1, 807/2, 806/2, 200 in 201, vse vpisano v vložek št. 661 k. o. ... in da je toženka dolžna 1/4 vrednosti kupnine za prejeto darilo v znesku 47.126,00 EUR, ki je potreben za dopolnitev nujnega deleža tožnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 1991 vrniti v zapuščino) oziroma sta zahtevka med seboj tako povezana, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku, je treba vrednost obeh sešteti, kar pomeni, da skupna vrednost spornega predmeta zahtevkov presega revizijski prag 40.000,00 EUR, zato je revizija v tem delu dovoljena.

10. Revidentka izrecno izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških. Odločitev o stroških postopka se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP), ki je akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu. Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani sklep o stroških ni takšen sklep, zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O utemeljenosti

11. Revidentka nekonkretizirano uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, v bistvu pa nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Kot je toženki že pojasnilo sodišče druge stopnje, so navedbe o odplačni naravi sporne pogodbe iz leta 1978 nedovoljene novote (286. člen ZPP), saj jih je podala po prvem naroku in za to ni navedla opravičljivih razlogov, zato jih nižji sodišči pravilno nista upoštevali. Enako velja za revizijske navedbe o tem, da je bil sporen objekt podrt še za časa zapustničinega življenja in da darila fizično ni več ter da ga je potrošila toženka, ki za odločitev o spornem zahtevku glede na ugotovljeno dejansko stanje niti niso relevantne.

13. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena (378. člen ZPP).

14. Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka z revizijo ni uspela, zato je dolžna tožnici povrniti zahtevane potrebne stroške odgovora na revizijo. Sodišče jih je v okviru stroškovnika in v skladu s Zakonom o odvetniški tarifi odmerilo na 1.695,80 EUR (1.370,00 EUR nagrade za postopek z revizijo, 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve in DDV), ki jih mora toženka plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP).

(1) Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 371/2011, II Ips 233/2012 in II DoR 311/2013. (2) Tretji zahtevek je bil med postopkom iz nedenarnega spremenjen v denarnega.

(3) Vrednost 21.000 EUR je sicer navedena za četrti in peti zahtevek, vendar je slednji denarni, zato se navedena vrednost nanaša na nedenarni zahtevek.